Kategorija: Vojnozgodovinski zbornik 58

  • PISMA PROTI VETRU

    Razposlana sporočila iz let od 2019 do 2025 so izšla pod skupnim naslovom Pisma proti vetru 3, kot sta ga prej imeli obe prvi knjigi pisem proti vetru. Vse zaman in v prazno, tudi proti vetru, ki je udarjal nazaj, toda kronika časov in let, podoba ljudi naših dni, še posebej oblasti in velike laži,…

    Preberi več

  • O SPRENEVEDANJU MINISTRSTVA ZA KULTURO, KO DISKRIMINIRA ZASEBNO LASTNINO

    Spoštovani, dr. Asta Vrečko, mag. Marko Rusjan, Matevž Čelik Vidmar in Špela Spanžel,   poslali ste mi nekakšen “Odgovor Ministrstva za kulturo na komentarje v javni razpravi o predlogu Akcijskega načrta do leta 2027 za izvajanje Resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2024–2031”.  Z vsem spoštovanjem, a v resnici v ničemer niste zares upoštevali naših pobud…

    Preberi več

  • PISMO VSEM, KI ODLOČATE

    Spoštovani, pišemo vam kot članu Vlade oziroma politični stranki. Pred Vami bo kmalu osnutek novega Zakona o varovanju kulturne dediščine (ZVKD-2), kjer vam bo ministrica povedala vse mogoče, samo resnice in bistva ne. Ker nimamo možnosti obrambe, saj nas ministrica dosledno ignorira in počne vse, da bi bilo vse za nas čim bolj neugodno, se…

    Preberi več

  • Z NERESNICO PROTI VOJNEMU MUZEJU LOGATEC

    Nemogoče je razumeti, kako se Vojnemu muzeju Logatec lahko dogaja vse to. Kot je mogoče sklepati, gre za maščevalnost vladajočih krogov v zgodovinopisju in arheologiji, ki se zaradi objav v knjigah Vojnega muzeja čutijo prizadete v občutku nedelavnosti, nezmotljivosti in nedotakljivosti, s svojim vplivom in pozicijami pa so si podredili tudi odločanje na Ministrstvu za…

    Preberi več

  • NEKAJ GNILEGA JE V DEŽELI …

    Nekaj gnilega je v deželi Danski … Naj mojster Shakespeare (ali kdor koli je že napisal tiste drame) ne zameri zaradi navedenega citata, vendar je natanko to, kar žele povedati naslednje vrstice. Naši oficirji in vojaki se kot pripadniki pakta NATO srečujejo s pripadniki drugih vojsk in ob tem z njihovo zgodovino. Tako prinašajo domov…

    Preberi več

  • MUZEJ NOVEJŠE IN SODOBNE ZGODOVINE SLOVENIJE – POSTAVITEV

    Pod naslovom Slovenci v 20. stoletju in podnaslovom Vodnik po razstavi je Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije izdal posebno knjižico o postavitvi svoje muzejske zbirke. Uredili sta jo Nataša Strlič in dr. Monika Kokalj Kočevar. Saj je očitno zaman, toda tudi če bo treba tisočkrat ponoviti, pa naj bo ponovljeno tisočkrat. Država Slovencev, Hrvatov…

    Preberi več

  • TRADICIJA, KO NI PRAZNA BESEDA

    V Vojnem muzeju Logatec je zbirka starih vojaških trobent. V primerjavi z velikimi zbirkami po svetu je neznatna, toda ob tem, kar imajo slovenski muzeji, je izjemna in velika. Glasbeno gledano ne gre za trobente, zato vojske tak inštrument imenujejo kot rog, tudi signalni rog. V JLA pa smo imeli trobente in trubače, vojake, ki…

    Preberi več

  • PRIZNANJA ZVEZE SLOVENSKIH ČASTNIKOV

    Pomen priznanj je zelo velik in vsaka država, ki spoštuje svojo vojsko, svoje ljudi na določenih odgovornih nalogah, se jim za njihove zasluge oddolži tako, da jim podelijo različna priznanja. Tako je bilo v vsej naši zgodovini, tako je sedaj in zagotovo bo tudi v prihodnje. Poznamo pa tisti stari pregovor, ki pravi, da medalja…

    Preberi več

  • PARTIZAN JANEZ GRADIŠNIK

    Janez Gradišnik je v štorski borčevski organizaciji še edini aktivni udeleženec NOB. Na to smo v krajevni organizaciji izjemno ponosni. Lani avgusta je dopolnil častitljivih 95 let. Verjetno je botrovala Janezovi dolgoživosti njegova dobra volja, večni optimizem in glasba. Pove, da je s svojo frajtonarico igral na več sto porokah, zabaval ljudi od blizu in…

    Preberi več

  • MEDALJA VOJAŠKE ZDRAVSTVENE ENOTE SLOVENSKE VOJSKE

    V Sloveniji so po prehodu v profesionalno vojsko, približno po letu 2005, začele nastajati prve medalje posameznih enot Slovenske vojske. Prej so seveda enote že imela svoja priznanja v drugačnih  oblikah. Večinoma so bile to večje in manjše plakete, kovanci ali priponke. Veliko teh priznanj je imelo tudi nadomestni trakec za nošenje na uniformi. Po…

    Preberi več

  • UPRAVA ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE

    V Vojnozgodovinskem zborniku št. 57 je bil predstavljen Izobraževalni center za zaščito in reševanje RS (ICZR RS) s svojimi priznanji, tokrat pa bomo predstavili Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR), ki je ustanoviteljica ICZR in v sestavi katere deluje, ter njeno plaketo. Republiška uprava za zaščito in reševanje je bila ustanovljena aprila 1991…

    Preberi več

  • NAŠITKI SLOVENSKE VOJSKE DANES

    Vojni muzej Logatec je pred leti izdal katalog našitkov Slovenske vojske, toda od takrat do danes se je marsikaj spremenilo. Lepi, izvezeni barvni našitki s simboliko enot in poveljstev so samo še spomin. Sedaj so našitki tkani in ne več izvezeni. Tudi tu smo šli korak nazaj (večina zbiralcev tako meni, tudi uporabniki….), saj se ti…

    Preberi več

  • KOVANCI SLOVENSKE VOJSKE

    Kovanci Slovenske vojske, ki jih ni bilo v katalogu iz leta 2012. 91-1. 20. pehotni polk, poveljnik 91-2. 74. pehotni polk, Maribor 91-3. 132. gorski bataljon 91-4. 15. polk vojnega letalstva 91-5. Poveljniško štabna šola 91-6. Šola za častnike 91-7. Šola za podčastnike 91-8. 670. logistični polk 2004-2024 91-9. Locked shields 2021 91-10. Druga stran…

    Preberi več

  • SLOVENSKA POLICIJA, POMEMBNA INŠTITUCIJA

    Kolo življenja se nam vrti na vse mogoče različne načine in ko prihajamo v tako imenovano jesensko obdobje, radi obujamo spomine na mladost in na prehojeno pot. Tudi jaz nisem nikakršna izjema. Sem povojna generacija, ki je rasla v nekdanji skupni domovini Jugoslaviji in na katero me vežejo, iskreno povedano, nepozabni in prelepi spomini. Sicer…

    Preberi več

  • PREDMETI V SPOMIN NA OSAMOSVOJITVENO VOJNO LETA 1991

    Čas beži in leta z njim, tudi spomini na vojne dogodke iz leta 1991, ko smo si z orožjem v roki priborili samostojnost, počasi bledijo, vendar kot za vsakimi vojnami tudi za našo ostajajo fotografije, zapisani spomini in predmeti. Nekateri so skrbno čuvani v zasebni lasti in skriti pred očmi drugih ljudi ali v zasebnih…

    Preberi več

  • V SPOMIN 511. ODREDU ZA POSEBNE NAMENE LETA 1991

    Drugi del zapisa, prvi del zapisa o tem Odredu je bil objavljen v Vojnozgodovinskem Zborniku št. 54 (decembra 2022) na straneh  199-202. Takoj, ko smo se s poveljnikom, majorjem Urbancem dogovorili o najini vlogi instruktorjev-spremljevalcev za ta 511 Odred, me je kapetan I. st. Cveto Dulmin s štabnim avtom odpeljal k meni domov po vojaško…

    Preberi več

  • BARIKADA PRI LOGATCU 1991

    V vojni za Slovenijo so bile na vseh glavnih cestah postavljene barikade. Takšna cestna ovira, ki je bila namenjena zaustavljanju tankov, je bila postavljena tudi na cesti med Logatcem in Vrhniko, kjer hribovito zemljišče ne dopušča, da bi jo bilo mogoče obiti. Gozdnati predel nosi ime Cesarski vrh. Močna ovira v barikadi je bil velik…

    Preberi več

  • KAJ BO Z GROBOM KAPITANA MIRKA PLEIWEISSA?

    Na pobreškem pokopališču v Mariboru počiva eden velikih junakov slovenske vojne zgodovine, kapitan bojne ladje Mirko Pleiweiss. Njegovo junaštvo aprila 1941 je bilo velikokrat opisano, v Crikvenici so mu postavili spomenik, z redom za hrabrost ga je odlikoval predsednik Tito. Za njim pa ni nikogar, ki bi lahko skrbel za njegov grob. Za ohranitev groba…

    Preberi več

  • PREROŠKI STANE KAVČIČ

    (Stane Kavčič. Dnevnik in spomini 1972-1974, Ljubljana 1988, str. 148) 15. april 1974 Zopet imamo prepir z Italijani. Njihova vlada je namreč 11. marca protestirala pri naši, zato ker smo ob mejni črti med nekdanjima conama A in B postavili napis SFRJ – SR Slovenija. Obnovili so torej svoje zahteve po coni B in bi…

    Preberi več

  • NAŠITKI MLADINSKIH DELOVNIH BRIGAD

    Za mladinske delovne brigade iz prvih let po vojni so redko uvedli našitek. Kot so bili brigadirji revno oblečeni, je bil tak tudi njihov videz, toda čisto drugače je bilo z brigadirji iz zadnjih dveh desetletjih Jugoslavije, iz 70-tih in 80-tih let. Vsak je dobil popolno brigadirsko opremo, delovna obleka je bila okrašena še z…

    Preberi več

  • DUŠAN KVEDER – TOMAŽ IN GOLE PRSI AFRIČANK

    Dušan Kveder – Tomaž je bil general in diplomat, odlikovanec z redom narodnega heroja, ob tem pa je tudi rad fotografiral, vsaj v Afriki. Ohranilo se je veliko fotografij, ki jih je posnel v Etiopiji, ni jih pa iz časov poznejšega službovanja v Nemčiji in Indiji. Ali se niso ohranile ali pa ni več fotografiral.…

    Preberi več

  • POSEBNA SLIKA

    Skupaj s fotografijami s proslave na Okroglici leta 1953 je bilo iz Avstralije kupljenih še nekaj fotografij. Zaradi te je mogoče sklepati, da jih je posnel neki pomembni jugoslovanski fotoreporter in ne tujec. Najverjetneje je nastala v vojašnici, kamor tujcev niso spuščali. Oficirji imajo epolete, zato je bila posneta med leti 1946-1953. Kolo je verjetno…

    Preberi več

  • OTROŠTVO LETA 1952

    Stare fotografije povedo več, kot še toliko besed. Podpolkovnik Brane Tušar ima v zbirki staro fotografijo, ki se je ohranila v zapuščini Franca Deželaka. Pred vojno je bil v Beogradu finančni uradnik žandarmerije v rangu kapetana, upokojen leta 1941, po vojni je živel kot upokojenec v Mariboru. Na fotografiji je zadaj napisano: Pozdrav stricu Francu,…

    Preberi več

  • SEKIRE – DRUGOTNA RABA

    Približno v 80-tih letih preteklega stoletja se je na Slovenskem končala doba sekir in ročnih žag kot glavnega orodja pri podiranju dreves in potem žaganju in obsekavanju debel. Oboje so nadomestile motorne žage. Kot danes z vseh koncev pojejo motorne žage, se je nekoč slišalo udarjanje sekir. Pele so po gozdovih in sporočale, da gospodarji…

    Preberi več

  • PREŽIHOV VORANC

    Prežihov Voranc je bil eden največjih pisateljev našega naroda za Ivanom Cankarjem. Največji v prvi polovici 20. stoletja, sredi stoletja sta bila to skupaj z Miškom Kranjcem. Prežihov Doberdob je največji vojni roman slovenskega naroda. Nekaj takega, kot imajo Rusi Tolstojevo Vojno in mir, imamo mi Doberdob. Naj je v primerjavi s Tolstojevo mojstrovino po…

    Preberi več

  • OBVEZNA ODDAJA MLEKA

    Po vseh evropskih državah, ki jih je zajela 2. svetovna vojna, so se še več let čutile hude težave s preskrbo. Reševali so jih z omejevanjem kupovanja, zaradi česar je cvetela črna borza. Prizadeti so bili revnejši sloji prebivalstva, ki si je niso mogli privoščiti. Celo v Franciji je prihajalo do urejene preskrbe zelo počasi.…

    Preberi več

  • STARA VOZOVNICA ZA LJUBLJANSKI TRAMVAJ

    Pred časom je bila na spletni tržnici Bolha ponujena stara vozovnica za ljubljansko »cestno železnico«. Te vrste mestnega potniškega prometa že dolgo ni več, mnogi pa se ga še spominjajo s posebno nostalgijo. Sama legitimacija ne bi sodila med vsebina Vojnozgodovinskega zbornika, če na njej ne bi bila pritrjena portretna fotografija imetnika v vojaški uniformi.…

    Preberi več

  • LESENA ČUTARA IZ LETA 1947

    Na Gorenjskem se je ohranila lesena čutara, ki je že več let v Vojnem muzeju Logatec. Posebnost je zato, ker je prišla z Gorenjskega, napis na njej pa je srbski. Delno je že razpadla, kljub temu pa sta obe strani prepoznavani. Na eni strani sta dve prekrižani zastavi in pod njima letnica 1947. Leva zastava…

    Preberi več

  • AVSTRALSKI PILOT NAD SLOVENIJO

    Natisnjena je bila lepa razglednica v spomin na rešitev avstralskega pilota Davida Daviesa Barnabyja, ki je bil sestreljen 1. aprila 1945 nad posestvom mojega dedka v Kuretnem pri Laškem. Letel je na lovcu Mustang. Spominska razglednica je bila izdana ob 80-letnici tega dogodka. Pilota so rešili in skrili v Hudi jami. Od  tam so ga…

    Preberi več

  • BOMBARDIRANJE MARIBORA 7. NOVEMBRA 1944

    V obdobju od januarja 1944 do konca aprila 1945 je Maribor doživel več kot 74 večjih in manjših zračnih na­padov, v katerih so zavezniška letala v okviru strateškega in taktičnega bombardiranja na mesto odvrgla več kot 5.000 ton bomb (v okviru strateških bombardiranj so odvrgli 3.867,5 tone oziroma 13.995 eksplozivnih in zažigalnih bomb). Od 4.870…

    Preberi več

  • RAZBITA PUŠKA

    Večkrat je bilo v literaturi omenjeno, kako so Nemci ravnali s puškami, ki so jih vzeli padlim in ujetim partizanom. Puške sistema Mauser kalibra 7,9 mm so vzeli s seboj, italijanske puške Carcano 6,5 mm in avstrijske puške Mannlicher 8 mm pa so razbijali. Izvlekli so zaklep in ga vrgli čim dlje, potem pa prijeli…

    Preberi več

  • STISNJENA MENAŽKA

    Stisnjeno menažko, ki je zdaj v Vojnem muzeju Logatec, je zbiralec Aleš Lipovec iz Bovca našel v Kobaridu. To je običajna italijanska aluminijasta menažka iz 2. svetovne vojne, le da je popolnoma stisnjena. Skoraj gotovo jo je tako zelo in pravilno lahko stisnila kakšna strojna stiskalnica ali podobna naprava. Italijanske aluminijaste menažke so zelo pogoste,…

    Preberi več

  • TITO – VEČNI PARTIZAN

    Naslov tega zapisa sem si sposodil iz knjige z istim naslovom, avtorice Marie Janine Calic, namerno in z iskrenim  razlogom. V svoji bogati knjižnici imam vse knjige, ki opisujejo Tita. Vse sem prebral in napisali so jih v glavnem avtorji iz takratne bivše skupne domovine Jugoslavije. Zadnjo knjigo o Titu sem prebral pred časom z…

    Preberi več

  • SPOMENIKI NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA, KI JIH NI VEČ

    Spomeniki bojem in padlim borcem 14. divizije s Paškega Kozjaka, ki jih ni več. 1. Senegaški mlin (preboj Štirinajste) Vir: M. Zdovc 2. Kmetija Jur (Bračič), Daje, padlemu borcu, Vir: Gradišnik 3. Basališče (padli borci Štirinajste), dvakrat oskrunjen, Vir: Gradišnik 4. Sv. Jošt, spomenik Štirinajsti (arhitekt Peter Trpin), porušil župnik Krnc 5. Pri planinski koči na…

    Preberi več

  • PARTIZANSKI PREBOJ NA VOJSKEM APRILA 1945

    Pišem, kar pomeni, da še živim.  Pišem o spominih na dan pred 80 leti, ko so mi vile rojenice podarile še eno življenje in sem v nekaj urah doživel preobrazbo iz otroka v odraslo osebo. In od tega dne dalje, bilo mi je 15 let, sem samostojno razpolagal s svojim življenjem, nihče ni popravljal mojih…

    Preberi več

  • STALINGRAD – PISMO PREDSEDNIKU RUSKE FEDERACIJE

    Spoštovani g. predsednik! Letos praznujemo 50-letnico zmage nad nacistično Nemčijo v veliki domovinski vojni Sovjetske zveze in vse Evrope 1941-1945. To je pravi trenutek, da se mestu heroju Stalingradu vrne njegovo zgodovinsko ime. Ves svet pozna veliko zmagovito bitko za Stalingrad, preimenovanje v času destalinizacije z imenom, ki zgodovinsko ne pomeni čisto nič, je bilo…

    Preberi več

  • ALBIN KRECENBAHER, BOREC 2. TANKOVSKE BRIGADE

    Med sorodniki se vedno najde kakšna zanimiva, a še neopisana bojna pot. Tako je bilo tudi z ženinim starim očetom, ki je bil med drugo svetovno vojno borec 2. tankovske brigade NOVJ. Žal je umrl že leta 1977, tako da je zapis nastal samo po pripovedovanju sorodnikov. Pripoved podkrepijo fotografije, ki nam lahko ponudijo manjkajoče…

    Preberi več

  • DVA TOPNIČARJA JUNAKA

    Med stotinami starih vojaških fotografij v Vojnem muzeju Logatec je je tudi fotografija dveh topničarjev Rdeče armade. Zadaj je napisan datum 22. junij 1944. Verjetno sta se dala na ta dan slikati ali pa je eden izmed njiju zadaj napisal dan, ko jo je nekomu poslal. Na epoletah nimata nobenih oznak čina, samo znak rodu.…

    Preberi več

  • TISKARNA SLOVENIJA

    Mali dan reformacije in veliki dan za slovenščino na Primorskem Praznovali smo velik praznik, Dan reformacije in jaz od srca in z vsem spoštovanjem voščim vsem nam, ki nam je dano, da s ponosom izgovarjamo, pišemo in beremo zvenečo slovensko besedo. Hvala vsem tistim, ki so nam jo stoletja ohranili. Ampak nam Primorcem, ki smo…

    Preberi več

  • FRANC TALER, JUNAK IZ JURIŠNEGA BATALJONA

    Fotografija borca, ki ni bil kdorkoli. Biti najbolj hraber med najbolj hrabrimi, to je bilo nekaj posebnega. Leta 1944 so slovenske partizanske divizije dobile jurišne bataljone. Vanje so sprejemali samo prostovoljce. Pošiljali so jih v najbolj drzne in nevarne boje. Veliko jih je padlo, nekaj jih je dobilo že tudi prva odlikovanja. Med njimi je…

    Preberi več

  • BAJONET Z VIŠNJE GORE

    Bajonet, ki je zdaj v Vojnem muzeju Logatec, se je ohranil nekje okoli gradu nad Višnjo goro. To bi bilo verjetno, saj so tam potekali boji. Italijanski bajoneti za puško Mannlicher-Carcano M. 1891 so najpogostejši bajoneti na Slovenskem. Največ se jih je ohranilo na soškem bojišču, tam je ostalo tudi veliko avstro-ogrskih bajonetov za puško…

    Preberi več

  • LETALSKE STROJNICE NAD RAVBARKOMANDO

    Letalske strojnice so streljale rafalno in izstreljene tulce sproti izmetavale. Padali so na zemljo v smeri leta, z višje višine so bili naboji izstreljeni, večja je bila razdalja tulcev na zemlji. Večina se jih je izgubila v listju, travi, med skalami ali kako drugače, po tistih, ki so bili najdeni, si je mogoče ustvariti sliko…

    Preberi več

  • ITALIJANSKA RAZPRŠNA KROGLA

    Med zbiralci ni neznan izstrelek v kalibru 6,5 mm, ki v izvirniku nosi ime Cartuccia di mitraglia. Nekateri to napačno prevajajo kot krogle za mitraljeze, a pogled v italijanski slovar pove, da mitráglia pomeni kartečni naboj. Pri strelivu za puške bi bil verjetno boljši izraz večkratna krogla, ki ustreza angleškemu, torej multiple ball ali krajše…

    Preberi več

  • 80-LETNICA FRANKOLOVSKEGA ZLOČINA

    Nemški okupator je 12. februarja 1945 obesil na jablanah med Frankolovim in Stranicah  ob cesti Celje-Maribor 100 slovenskih rodoljubov. Kot mi je povedal skoraj 94-letni Prelogar iz okolice Stranic, so domačini že isti dan vedeli za zločin. Upokojeni avtobusni šofer in kramar Marjan mi je povedal, da sta bila med obešenci dva njegova strica iz…

    Preberi več

  • ZGODBA SLIKE NA STENI KMEČKE DOMAČIJE

    Domači sin je odšel v partizane, zato so junija 1944 prišli Nemci in  domačijo v strminah nad Idrijco zažgali. Zgorela sta hiša in velik hlev s senikom nad njim, toda zgodilo se je nekaj nenavadnega. Zgorelo je prav vse, vsi podi, okna in vrata, zaradi ognja je odpadal omet s kamnite hiše, tedaj pa se…

    Preberi več

  • ANTON ŠPAREMBLEK, TABORIŠČE DACHAU, NADALJEVANJE

    Anton Šparemblek, rojen v Cerknici 3. marca 1924. Po letu 1952 se je preselil v Logatec, kjer je živel do smrti. Spomine hrani njegov vnuk, Gregor Šparemblek. Življenje je teklo po starem in nas so spremljala vse pogostejša bombardiranja.  Še vedno so nas umikali pred alarmom v spodnje prostore. Nekoč je padla bomba ob steni…

    Preberi več

  • SAMOMOR ALI UMOR?

    Oficirski sluge so imeli v zgodovini različna imena. V avstrijski vojski so jih imeli za pucfleke, v jugoslovanski kraljevi so bili posilni, v partizanih so jih imenovali kot kurirje, čeprav niso imeli nič skupnega s pravimi kurirji, ki so prenašali sporočila. V zgodovini sem jim je dogajalo vse mogoče, srbski prestolonaslednik princ Djordje je svojega…

    Preberi več

  • PARTIZAN MARJAN DOLENC

    V Mariboru je živel Marjan Dolenc. Vsa štiri leta narodno-osvobodilnega boja je bil pripadnik Zaščitne enote Glavnega štaba slovenske partizanske vojske. V tem času je bil dvakrat hudo ranjen, zaradi česar mu je bila ugotovljena 80 % invalidnost. Kljub temu je bil po vojni delovno aktiven in med sodelavci zelo spoštovan. Bil je tudi v…

    Preberi več

  • IZDAJA POHODA II. GRUPE ODREDOV ČEZ SAVO MAJA 1942

    Maja 1942 je II. grupa odredov, tedaj najmočnejša slovenska partizanska enota v moči brigade, dobila ukaz, da preide preko Save na nemško okupacijsko območje na Štajerskem in tam prispeva k razmahu boja proti okupatorju. Pohod bi moral biti presenečenje, toda Nemci so II. grupo odredov pričakali pripravljeni že na desni strani Save. Do odločilnega boja…

    Preberi več

  • DRUŽINSKI SPOMIN

    Mirko Kolarič, moj stari ata, Magdalena Kolarič, moja stara mama      Njuni otroci; MARIJA, roj. 1920 (moja teta), aktivistka v našem okolju in Prekmurju  MARTA, roj. 1921, delala v Topolšici, aktivistka na tistem območju in v okolici Šoštanja, VERA, roj. 1922 (moja mama), Lackov odred, bolnišnica na Drulku na Kozjaku, Tomšičeva brigada DRAGA, roj.…

    Preberi več

  • VIGRED, LIST ZA SLOVENSKO MLADINO, 1. JULIJA 1941 – BREZ KOMENTARJA

    Važni dogodki »V dneh 8., 9. in 10. junija so odšli z njegovo ekselenco Visokim komisarjem v Rim štirinajsteri člani slovenskega sosveta Ljubljanske pokrajine, da se poklonijo Duceju. V slovesnem sprejemu, kjer so Duceju izrazili vdanost in hvaležnost slovenskega ljudstva, so iz njegovega govora spoznali veliko skrb in naklonjenost, ki ju goji Duce do Ljubljanske…

    Preberi več

  • ŽRTVE PRI VITANJU APRILA 1941

    Žandarmerijski narednik Đuro Dronjak, po rodu Srb iz Zrmanje v Liki, je  bil  leta 1941 komandir žandarmerijske postaje v Marenbergu, današnjih Radljah ob Dravi. Poročen je bil z Elizabeto Lakovnik, mojo teto, starejšo mamino sestro. Stanovala sta v Radljah. Bila sta brez otrok. Žandarmerijski narednik Drago Jukić, doma iz Krivaje pri Prijedoru, je bil komandir…

    Preberi več

  • VINKU POLJANCU V SPOMIN

    Rož, Podjuna, Zila, venec treh dolin, moja domovina, narod moj trpin. Ti družica moja, dom moj in moj rod, ko bom truden boja, bodi mi še grob. Naša narodna pesem, ki zareže v srce. Pesem naše slovenske narodne bolečine. Slovenec, ki ga ne stisne ob srcu, ima kamen in ne srca. Slovenci v Avstriji kopnijo…

    Preberi več

  • AVSTRIJA KOT ŽRTEV

    Eden največjih nesmislov politične igre velikih sil po 2. svetovni vojni je bila razglasitev Avstrije za Hitlerjevo žrtev. Zato so ji ohranili predvojne meje, kar je najbolj prizadelo Slovence. Združene države Amerike so maja 1945 zagrozile Jugoslaviji z napadom, če Tito ne bo umaknil svojih čet s Koroške, in so že začeli premeščati divizije iz…

    Preberi več

  • ZBIRALEC ALI TROFEJE?

    Na ebayu je bila na prodaj fotografija finskega vojaka in tako je prišla v zbirko Vojnega muzeja Logatec. Prodajala se je brez razlage, zato ni mogoče vedeti, ali je ta finski vojak na poseben pas pripenjal znake Rdeče armade, ki jih je snel s katerihkoli padlih vojakov Rdeče armade ali jih je ustrelil sam in…

    Preberi več

  • SLOVENEC, KI V KRALJEVI ITALIJANSKI VOJSKI NI POPUSTIL FAŠISTIČNEMU POITALIJANČEVANJU

    Med številnimi predmeti v zbirki, ki zaznamujejo fašistično poitalijančevanje primorskih Slovencev, Istranov in Dalmatincev, hranim zanimivo listino italijanske medalje za vojaške operacije v vzhodni Afriki v obdobju 1935 – 36 in tudi samo medaljo. Na prvi pogled nič posebnega, dokler ne pade pozornost na rdečo korekturo priimka na listini in uradni zaznamek v spodnjem levem…

    Preberi več

  • KAKO JE MOJ OČE JANEZ POSTAL ATEIST

    Če sem čisto pošten, oče besede ateist niti poznal ni, kaj šele, da bi razumel njen pomen. Takrat se ta beseda ni uporabljala. Ljudje so govorili o brezboštvu, hujši primeri so veljali za antikrista, pa tudi za pogane niso imeli prijaznih besed. Ampak domačini so mojemu očetu prizanašali s temi žalivkami, ker tudi on ni…

    Preberi več

  • DVE BRZDI

    Pri neki hiši v okolici Cerknega sta se ohranili dve konjski brzdi. Konje so imeli samo veliki kmetje, v hlevih velike večine domačij so bile le krave in mogoče še par volov, kjer je bila kmetija bogata z lesom. Brzda s prečkama je posebna, edina takšna v veliki zbirki brzd v Vojnem muzeju Logatec. Brzde…

    Preberi več

  • SOKOL V PARIZU 1931

    Zbirka Vojnega muzeja Logatec je bogatejša za znak, ki ga še ni bilo, da bi lahko leta 2023 prišel v knjigo Stare značke, stare znamke, stari časi. To je znak članov jugoslovanske sokolske zveze, ki so odšli leta 1931 v Pariz. Znake so nosili vsi udeleženci te poti, ne samo tekmovalci. Po pomenu ni samo…

    Preberi več

  • GRANATNI TULCI

    Na Slovenskem se je, poleg celih granat, večina granatnih tulcev ohranila na soškem bojišču. Netilka na njih je udarjena, bili so izstreljeni. Nato je še veliko izstreljenih tulcev iz 2. svetovne vojne, to so tulci kalibra 20 mm za protiletalske topove. Na krajih letalskih napadov na cilje na zemlji v vojni za Slovenijo so padli…

    Preberi več

  • ZNAK S KAPE SLOVENSKE VOJSKE 1918-1919

    Še ena fotografija, ki pripoveduje o slovenski vojski 1918-1919. Na fotografiji je podpisan  Lojze Cvikl, zato je upravičeno sklepanje, da slika predstavlja prav njega kot vojaka slovenske vojske 1918-1919. Fotografija je manjše velikosti, očitno je bila iztrgana iz nekega njegovega dokumenta. To je bila mogoče vojaška knjižica ali neka druga legitimacija. Na fotografiji sta dva…

    Preberi več

  • JUGOSLOVANSKA LEGIJA MAJA 1917?

    Veliki zbiralec starin Zvone Čebul iz Šoštanja je pred leti Vojnemu muzeju Logatec prepustil več starih listin, med njimi je bila tudi ena, ki se je nanašala na maj 1917. Overjen prepis je bil leta 1938 potrjen na okrajnem sodišču v Mariboru. Njeno besedilo se je glasilo: Izjava Gospod Komel Alojzij iz Solkana pri Gorici…

    Preberi več

  • SOŠKA FRONTA 2025

    V hribih pri Kobaridu, na italijanski strani bojišča, se je ohranilo nekaj predmetov, ki z vidika zbiralcev in njihovih velikih zbirk s soške fronte ne pomenijo nič, čeprav o tistih časih ne povedo nič manj kot še tako redke značke. Že nekaj let so te glavni cilj zbiralcev. Od lesene italijanske čutare je ostal samo…

    Preberi več

  • STOLČENA MEDALJA ZA RANJENCE

    Nekdo se je znesel tudi nad medaljo za ranjence. Avstro-Ogrska jo je ustanovila šele leta 1918, ko so njeni vojaki zanjo kri prelivali že štiri leta. Nemci so spoštovanje do svojih ranjenih vojakov in oficirjev pokazali že prej z ranjenskimi znaki, habsburška monarhija pa je čakala do zadnjega vojnega leta, ko je vse že zelo…

    Preberi več

  • FERDINAND HABJAN, OROŽNIK Z ZLATO MEDALJO ZA HRABROST

    Leta 1918 je izšla knjižica z naslovom Jahrbuch für di K. k. Gendarmerie für das Jahr 1918. Bile je hkrati koledar in šematizem za avstrijsko orožništvo. Kot v prejšnjih tovrstnih almanahih je bil tudi v tem poseben del namenjen odlikovanim orožnikom, Vojna je trajala že pet leto in seznam odlikovancev je bil dolg. Od avgusta…

    Preberi več

  • PRVA SVETOVNA VOJNA IZPOD HRUŠICE

    Vodice so mrzla dolina ob severnem vznožju Hrušice. Tam so pokopani ruski vojni ujetniki in imajo svoj spomenik, drugače pa je bila dolina tako daleč od soškega bojišča, da vojna do sem ni segla. Toda tudi tu so se ohranili njeni sledovi. Bajonet za avstrijsko puško Mannlicher M. 95 je lepo ohranjen, nima le lesenih…

    Preberi več

  • MINA ALI BOMBA?

    Pri Logatcu se je ohranil rep eksplozivnega telesa, katerega zgornji del je razneslo. Zadnji del je votel, spominja na mine, ki so bile nasajene na dolgih nosilcih. Tak nosilec v obliki gladkega, okroglega droga so vstavili v cev minometa, po sprožitvi je pogonski naboj mino pognal v zrak. Če bi bil nosilec ohranjen, ne bi…

    Preberi več

  • STRGALO ZA GOVEDO KOT ETNOGRAFIJA ALI MILITARIJA

    Svinja si v hlevu izbere kot, kamor hodi na stran, nikoli ne leže v svoje iztrebke. Krava pa, prav nasprotno, se spusti, ko se uleže, naravnost v svoje blato, verjetno zato, ker so govedo od nekdaj privezovali k jaslim in ni bilo veliko gibalnega prostora. Naj je bilo tako ali drugače, s krav je treba…

    Preberi več

  • NAŠ ČLOVEK, NAŠA NOŠA

    Lepa barvna razglednica odločnega možaka v narodni noši, toda niti besedice o tem, da je to Slovenec in slovenska moška narodna noša v Rožu, še vedno deloma slovenski pokrajini v Avstriji. Še po 1. svetovni vojni je bila popolnoma slovenska. Moško narodno nošo je naslikal Leopold Resch. Nemca, rojenega leta 1877 čisto na drugem koncu…

    Preberi več

  • VOJAŠKE PIPE

    Posebno pričevanje o naši vojaški zgodovini so stare vojaške pipe z napisi v spomin na službo v polkih avstro-ogrske vojske, ki so jih večinoma sestavljali Slovenci. Najbolj slovenske enote so bili ljubljanski 17. in celjski 87. pehotni polk trt mariborsko-celjski 26. in ljubljanski 27. polk avstrijskega domobranstva. Slovenski je bil 7. lovski bataljon, velik delež…

    Preberi več

  • ŠIFRIRANO SPOROČILO 1903

    V zbirki je posebna vojaška razglednica, kot so redke. Neznani vojak jo je 15. junija 1903 iz Pulja poslal Apoloniji Taborne v Šmarju pri Jelšah. Na razglednici je fotografija vojakov, kot bi se naj ob vrčkih piva zabavali v vojaški kantini, spodaj pa z roko pripisano Prisrčen pozdrav od vseh iz Cantine. Nobenega podpisa, le…

    Preberi več

  • ZGODBA, KOT JIH PIŠE ŽIVLJENJE

    Romane in povesti je lepo brati, če so dobro napisane. Pravi pisatelj napiše tako, da ima bralec občutek, da se je res zgodilo. Pisatelj je samo tisti, ki je to resničnost zapisal. Pred veliko leti je pisatelj Anton Ingolič napisal knjigo o dijakinji, ki je zanosila. Naslov ji je dal Gimnazijska. To je bila tema,…

    Preberi več

  • SLOVENCI IN ZDA 1903

    Jurij Trunk s knjigo Amerika in Amerikanci ni bil edini, ki je pomagal Slovencem na poti v novi svet, v pričakovanjih rajsko Ameriko. Duhovnik Franc Š. Šušteršič iz Jolieta v Illinoisu je že leta 1903 dal natisniti knjižico z naslovom Poduk Rojakom Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki. Založila jo je Zveza slovenskih duhovnikov…

    Preberi več

  • CIGARETNICA

    Času secesije pripada tudi cigaretnica, ki se je ohranila na vznožju hasberškega hriba. Nekdo jo je iz neznanega razloga nasilno razbil in ločil dno ter pokrov, toda podoba na pokrovu je ohranila značilno lepoto svoje dobe. Ni mogoče niti ugibati, zakaj bi nekdo nekaj takega storil lepi cigaretnici. Grajski gospodi iz hasberške graščine ni pripadala,…

    Preberi več

  • RAJSKA PTICA

    Pri neki hiši v Logatcu se je ohranil medeninast predmet, ki na prvi pogled deluje kot pokrov s širokim robom. Njegov premer je 15,5 cm, rob je širok 2 cm. Navoja nima, sta pa zadaj dve luknjici, kot da sta bili za vrvico, na kateri je predmet visel. Zato je mogoče sklepati, da je šlo…

    Preberi več

  • ZATIČ Z OKRASOM

    Nad Logatcem se je ohranil železen zatič, po njegovi teži je mogoče sklepati, da je bil nekoč namenjen za voz ali neko poljedelsko orodje. Visok je 10,2 cm, zgoraj širok 3,5 cm, debel okoli 1 cm. Preprost kovaški izdelek, vendar je na njem nekaj, kar ga dela posebnega. V zgornjem, razširjenem delu ima vsekan okras.…

    Preberi več

  • INJA SMERDEL, JARMI

    Doktorska disertacija s presežki – to je najustreznejša oznaka za knjigo, ki jo je izdal Slovenski etnografski muzej. Z njo je dobilo spomenik obdobje, ki se je končalo približno med leti 1980-1990. Konje, vole in krave so kot vlečne živali nadomestili traktorji. Komati za konje in jarmi za vole ter krave so pred hlevi ostali…

    Preberi več

  • OROŽNIKI

    Med fotografijami, ki so ostale v zapuščini Habjana iz Motnika v Tuhinjski dolini in so bile v zbirki Jakoba Ciglarja, je fotografija orožnikov, ki ima zadaj napisana imena. V prvi vrsti sedijo z leve proti desni: Čufar, Tomazin, Janša, Ziherl in Volk. Stojijo: Krošelj,  Černe, Ogrizek in Habjan. Zaradi njih je fotografija posebej zanimiva, saj…

    Preberi več

  • ARABSKO BODALO

    Iz zbirke Boruta Faleža iz Maribora je bilo pridobljeno arabsko bodalo, ki po obliki pripada arabskim bodalom severne Afrike. Po glavnih značilnostim je verjetno iz Maroka. Literatura ga imenuje kot koummiya. Dolžina 39,4 cm Dolžina rezila 24 cm Širina rezila 2,7 cm Dolžina nožnice 28 cm Dolžina skupaj z nožnico 43,4 cm Na starih fotografijah…

    Preberi več

  • ITALIJANSKI REVOLVER MODELA M. 1874 CHAMELOT-DELVIGNE

    Pred kratkim sem v Sežani pridobil enega najstarejših kosov revolverjev v svoji zbirki. Zbiram samo orožje, ki je bilo neposredno uporabljeno oziroma najdeno na ozemlju Slovenije. Gre za italijanski revolver, model M. 1874, sistema Chamelot-Delvigne. Revolver je zelo kakovostno izdelan, ima dvojno delovanje sprožilca, pri katerem se s potegom sprožilca napne in sprosti petelin. Je…

    Preberi več

  • STARO OROŽJE V SLOVENSKIH MUZEJIH – KDO IMA NAJVEČ?

    Katalog starega orožja na Ptujskem gradu je gotovo najpomembnejša knjiga s tematiko starega orožja v državnih muzejih na Slovenskem leta 2025, tudi če bo mogoče – kar pa je malo verjetno – kateri od naših muzejev izdal še kaj podobnega. Ne gre samo za pregled bogate zbirke, pač pa tudi za vrsto vprašanj, ki jih…

    Preberi več

  • PRAVA BOJNA SABLJA

    Pravo bojno sabljo je mogoče prepoznati po rezilu. Njeno rezilo je ostro. Mirnodobne sablje, ki so opravljale vlogo dela uniforme, so bile tope. Če bi bile ostre, bi lahko prihajalo do hudih poškodb. V avstro-ogrski, srbski in gotovo še kateri drugi vojski so oficirji in podoficirji z njimi udrihali po vojakih, ki niso bili dovolj…

    Preberi več

  • PIŠTOLA, KI JO JE RAZNESLO

    Pri starih gradovih so pogosti ostanki prvih pušk, ki jih je razneslo, ker so vsuli v cev preveč smodnika, pozneje se je to dogajalo redko, še posebej s pištolami. Vojni muzej Logatec ima v zbirki cev takšne pištole. Na desni strani ima luknjico, ne pa tudi sledov, ali je bil mehanizem kremenjače ali z netilko.…

    Preberi več

  • LEPOTICA

    Kar je med bajoneti-lepotci nemški, je med sabljami francoska konjeniška sablja. Njena uradna oznaka je bila lahka konjeniška sablja modela 1822, toda v stoletju, ko je bila v rabi, se je njen prvotni namen izgubil. Tudi ni bila več samo francoska, pač pa so jo uvedle tudi druge vojske. Bila je celo ena od sabelj…

    Preberi več

  • LEPOTEC

    Vsake oči imajo svojega slikarja – pravi stara slovenska modrost, ali bolj preprosto, kolikor je ljudi, toliko je okusov. Zato bi se tudi pri vprašanju, kateri bajonet je najlepši na svetu, zvrstilo toliko odgovorov, kot bi bilo vprašanih, vendar je zelo verjetno, da bi največ glasov dobil nemški bajonet M. 1871, ali pa bi bil…

    Preberi več

  • OFICIRJI LOVSKIH BATALJONOV ŠT. 9 IN 20 LETA 1851

    9. lovski bataljon, 9. Inner-Oesterrechisches Jäger-Bataillon, ustanovljen 1808 (Militar-Schematismus des osterreichischen Kaiserthumes, Wien 1851, str. 361 in 371) Pri štabu so bili bataljonski pribočnik (nadporočnik), bataljonski zdravnik (brez čina) in bataljonski računski oficir (stotnik) Sedež bataljona: Ptuj, oficirska sestava 27 oseb Major-1 Stotnik 1. st. – 4 Stotnik 2. st.- 2 Nadporočnik – 5 Podporočnik…

    Preberi več

  • ŠE O BITKI PRI MAGENTI

    Vojnozgodovinski zbornik je v 57. številki pisal o francosko-italijanski zmagi nad avstrijsko vojsko leta 1859 pri Magenti v severni Italiji. Zmaga je bila za francoskega cesarja Napoleona III. velik uspeh in so jo v Franciji slavili na vse mogoče načine. Sam hranim v zvezi s to bitko spominsko medaljo, ki sem jo pridobil od francoskega…

    Preberi več

  • PRIMIČEVA JULIJA IN LJUBICA CARJA ALEKSANDRA

    Janez Trdina je bil pisatelj in kronist sredine 19. stoletja na Dolenjskem. Svojega osebnega življenja ni imel, zato je imel toliko več časa in volje za druga. Poslušal je, se pogovarjal, potem pa vse to zapisal. Da ne bi bilo zamer, je spremenil priimke in pri vaseh in manjših kraj izpustil tudi ime kraja. Pri…

    Preberi več

  • ZVONEC S SIDROM, ZVON Z NAPISOM

    Dva zvonca, ki sta se ohranila skupaj, sta si zelo podobna, razlikujeta se po velikosti in številki. Manjši je visok 8 cm, premer kroga je 8,4 cm. Na eni strani ima ulito številko 6, na drugi sidro. Sidro zgoraj nima krone, ima pa podobo sider, ko so bila in so na znakih in gumbih vojnih…

    Preberi več

  • TULNI BAJONETI

    Zbirka bajonetov v Vojnem muzeju Logatec je bogatejša za dva tulna bajoneta, ki nista bila v obeh knjigah o bajonetih (2007, 2020). Ohranila sta se na območju Goriškega ali v Posočju. Večji bajonet je dolg 52,9 cm, bodna ost s kolenom meri 47,8 cm. V prerezu je trikotna. Tul je dolg 6,8 cm, prerez kroga…

    Preberi več

  • SVETINJICA

    Med umikanjem francoske vojske iz Slovenije leta 1813 je prišlo do bitke pri Vodicah. Verjetno je potekala na polju proti Mengšu. V zgodovinskem spominu se je ohranilo, da so avstrijski oficirji bitko opazovali s Homca, to je hribčka na vzhodnem delu velike ravnine. Verjetno so večji del francoskih enot sestavljali italijanski bataljoni, saj je poveljeval…

    Preberi več

  • TOLAR 1792 – ZAKAJ?

    Tolarji so bili najlepši kovanci, kar jih je bilo v zgodovini denarja, ker so bili veliko večji in zato v podrobnostih bolj prepoznavni kot grški, rimski in drugi lepi stari kovanci. Imeli so tudi svojo ceno, kot denar in kot srebro. Zato je toliko bolj nerazumljivo, zakaj je nekdo šel prevrtat in s tem uničit…

    Preberi več

  • VAROVALO GLAVE POD KLOBUKOM

    Leta 1618 se je začela Tridesetletna vojna. Vojske, ki so šle vanjo, so bile oborožene in opremljene kot v stoletju prej, ko se je leta 1648 končala, so iz nje izšle, kot so bile še stoletje potem. Ognjeno strelno orožje je doseglo takšno stopnjo razvoja, da dotedanji pločevinasti oklepi niso zadržali nobene krogle. Zato so…

    Preberi več

  • GRAD PODSREDA – POZIV

    Javni zavod Kozjanski park, Podsreda 45, 3257 Podsreda ZADEVA: Preimenovanje apartmajev na gradu Podsreda Spoštovana direktorica, mag. Valerija Slemenšek, 22. novembra 2024 sem v večernih urah obiskal stari grad Podsreda, kjer je naša skupina imela voden ogled in večerjo. Sprejela nas je prijazna kustosinja, Nataša Ferlinc, ki je med drugim omenila, da nameravate apartmaje v…

    Preberi več

  • ČAROVNICE

    Zgodovinar Sašo Radovanovič je založnik s posluhom za posebno in vabljivo za bralca. Zato je njegova nova knjiga o preganjanju čarovnic na Slovenskem, ki sta jo napisala skupaj s Senko Dreu prav to. Predstavlja nam obdobje od sredine 16. do sredine 18. stoletja, ko so pri nas obsodili zadnjo žensko, ki so jo obtožili čarovništva.…

    Preberi več

  • MATERIJA, KLJUČAVNICE, ZBITO ŽELEZO IN PRSTAN

    Pri Materiji na Krasu je krajši rov, ki je nekoč verjetno služil kot zavetišče ali skrivališče, mogoče je imel še kak drugi pomen. Toda tam se je dogajalo nekaj, za kar bo šele treba najti razlago. Najprej je to pet ostankov ključavnic. Po obliki in velikosti pripadajo času turških napadov na naše kraje in velikih…

    Preberi več

  • ŠE ENO TURŠKO KLADIVCE

    Jezdeci, ki so v drugih polovici 15. in v prvi polovici 16. stoletja iz Bosne in Like vpadali v Slovenijo, so lahko pričakovali, da se jim bo konj na dolgi poti zbosil. Na kovača, ki jim bo konja podkoval, niso mogli računati, zato je verjetno vsak nosil s seboj železno kladivce. Kar nekaj se jih…

    Preberi več

  • TURŠKO STREME?

    Na soškem območju se je ohranilo železno streme, ki ga je po obliki mogoče časovno postaviti v 15. ali 16. stoletje in pripisati jezdecem turške ali – kar je manj verjetno –  madžarske vojske, saj si je bila konjska oprema obojih lahkih konjenikov podobna ali kar enaka. V zgodovino se je zapisala velika turška vojska,…

    Preberi več

  • SABLJA IN MEČ KOT POIMENOVANJE

    Deutsch-slowenisches Wörterbuch, ki ga je izdal ljubljanski škof Anton Alois Wolf in je izšel v Ljubljani leta 1860, je besedo Schwert prevajal kot meč. Dodan je bil še prevod meček za Schwertchen, kar je bila verjetno pomanjševalnica, majhen meč, in ne posebna oblika meča. (Wörterbuch II, str. 1441) Nemška beseda Sabel je bila v istem…

    Preberi več

  • KATALOG OROŽJA – PRISPEVEK K OPREDELITVAM

    Urednik bogatega kataloga Orožje na Ptujskem gradu, Branko Vnuk, je svoj uvodni zapis sklenil s pozivom, da bodo veseli vsake sugestije glede opredelitev in datacije. Zato brez tega, da bi se spuščali do vprašanj pristnosti nekaterih kosov starega orožja (in je historičnih ponaredkov iz 19. stol. kar precej), nekaj mogočih predlogov, ki niti približno ne…

    Preberi več

  • ZBIRKA OROŽJA NA PTUJSKEM GRADU

    Kot je uvodoma zapisal dr. Aleksander Lorenčič, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, je nova knjiga o starem orožju v na Ptujskem gradu unikum, to pomeni nekaj edinega, izjemnega. Za državne muzeje na Slovenskem to gotovo drži. Ni še bilo enega samega državnega muzeja, ki bi uspel narediti nekaj takega, to je predstavitev vsega starega orožja, ki…

    Preberi več

  • POVIR PRI SEŽANI, PRISPEVEK K NJEGOVI SREDNJEVEŠKI ZGODOVINI

    Povir pri Sežani je znano, že preiskano in v literaturi večkrat predstavljeno gradišče, katerega vrhunec je bil v starejši železni dobi. Trije predmeti, ki tej dobi ne pripadajo, pa dopolnjujejo podobo njegove zgodovine. Prva je ost železne puščice. Del nasadilnega tula je propadel, zdaj meri 11 cm, prvotno je bila malo daljša, vendar ne veliko.…

    Preberi več

  • VODICE – NOVOSTI

    Objave zgodovinskih predmetov v knjigi Hrušica in Vodice so priklicale na dan več še neznanih zanimivosti. Med njimi sta dve posebni in redki bronasti fibuli. Prva je v obliki konjička, ki je bil obdan z okvirjem. Ta deloma manjka. Tudi ni več igle za zapenjanje na drugi strani. Druga fibula je v obliki žuželke z…

    Preberi več

  • VEJNIK TUDI OROŽJE?

    Na Notranjskem in na Krasu so bili za starejšo železno dobo značilni zakopi orožja premaganih sovražnikov, če drži ta arheološka ugotovitev. Kot vprašanje je navedena zato, ker se je na gradišču Povir pri Sežani ohranil zakop, ki ga je sestavljalo pet sulic in vejnik. Mogoči sta predvsem dve razlagi: ali ga ni sestavljalo orožje premaganih…

    Preberi več

  • BRONASTA SEKIRA

    Težko si je predstavljati miselni svet naših prednikov pred približno tri tisoč leti! Zakaj bi lepo in veliko bronasto plavutasto sekiro dali v ogenj in jo potem razbili ali pa – obratno – bi jo najprej razbili in potem še dali v ogenj, nazadnje pa skrili in nadnjo zvalili veliko skalo? Bronasta sekira s takšno…

    Preberi več

  • BABNO POLJE, BRONASTI DEPO S POSEBNOSTJO

    Pri Babnem polju na Notranjskem se je ohranil eden izmed depojev iz bronaste dobe, ki pa je posebnost. Pri odstranjevanju usedline iz tula bronaste sekire je izpadel kos brona, ki je bil očitno vložen v sekiro, poleg tega pa še ostanek neke rastline. V usedlini iz tulov bronastih in železnih tulastih sekir so pogosti ostanki…

    Preberi več

  • 1515-2025 in 1945-2025

    1515-2025 Prve slovenske natisnjene besede! Bojna gesla našega naroda. Le vkup, le vkup, uboga gmajna! Za staro pravdo! Že leta 1584 pa nam je protest proti rimski Cerkvi dal še Biblijo, v svojem jeziku smo jo Slovenci naredili med prvimi na svetu. 1945 – 2025 V spomin veliki zmagi leta 1945, ko je nastala slovenska…

    Preberi več