Iz zbirke Boruta Faleža iz Maribora je bilo pridobljeno arabsko bodalo, ki po obliki pripada arabskim bodalom severne Afrike. Po glavnih značilnostim je verjetno iz Maroka. Literatura ga imenuje kot koummiya.

Dolžina 39,4 cm

Dolžina rezila 24 cm

Širina rezila 2,7 cm

Dolžina nožnice 28 cm

Dolžina skupaj z nožnico 43,4 cm

Na starih fotografijah iz Maroka je videti, da je bilo bodalo del tamkajšnje vsakdanje moške noše, toda takšna in podobna bodalo nosijo tudi drugod po Arabiji. Izdelovali so jih nožarji in prodajali domačinom, po francoski in španski okupaciji Maroka tudi tujcem. To bodalo je staro, sodobna bodala za turiste so narejena za okras in ne rabo. Bodalo ima tako močno in ostro rezilo, da zanesljivo ni bilo narejeno za turiste. Tudi po ohranjenosti noža in nožnice mu je mogoče pripisati precejšnjo starost, kar bi lahko pomenilo tudi okoli sto ali celo dvesto let. V literaturi je večina tovrstnih bodal pripisana 19. stoletju. Francoska in španska vojska sta maroške sile premagali v 20-tih letih 20. stoletja, takrat je bilo zaplenjeno veliko raznega arabskega orožja, tudi bodal.

Bakrena nožnica je lepo okrašena, okras je tudi na ročaju. Ročaj je učvrščen s tremi železnimi okovi, zato je že izdelovalec vedel, da dela bodalo, ki mora biti močno in ne bo samo za okras. Bodalo se je nosilo zataknjeno spredaj za pas, z zavitim delom nožnice navzdol. Še vedno je tako ostro, da je bilo z njim brez težav mogoče prerezati vrat ovci ali človeku. Ostrina je, kot pri jataganih, na notranji strani rezila.

Zakrivljena konica nožnice verjetno ni imela praktičnega pomena, pač pa je bodalu dajala obliko polmeseca, muslimanskega simbola.

(napis pod sliko)

27-1. Bodalo iz Maroka