Med sorodniki se vedno najde kakšna zanimiva, a še neopisana bojna pot. Tako je bilo tudi z ženinim starim očetom, ki je bil med drugo svetovno vojno borec 2. tankovske brigade NOVJ. Žal je umrl že leta 1977, tako da je zapis nastal samo po pripovedovanju sorodnikov. Pripoved podkrepijo fotografije, ki nam lahko ponudijo manjkajoče informacije. Teh je kar nekaj iz različnih obdobij.

Albin Krecenbaher se je rodil 26. 2. 1921 v Radljah ob Dravi. Pred vojno je že odslužil jugoslovansko vojsko, saj je na eni od fotografij v vojaški uniformi Kraljevine Jugoslavije, s šajkačo na glavi. Glede aprilske vojne in morebitne mobilizacije ter ujetništva ni podatkov. Leta 1943 je bil mobiliziran v nemško vojsko.

Urjenje je opravil v vojašnici v Admontu. Od tam je več fotografij, ki prikazujejo Albina med urjenjem in v izhodni uniformi. Opremljeni so z bojno opremo in dolgimi starimi puškami Mauser M98. Po urjenju je odšel domov na dopust. Naslednje fotografije prikazujejo Albina na vzhodni fronti. Razporejen je bil v protitankovsko topništvo. Fotografiran je ob topu FLAK 8,8 cm.  Večkrat se je udeležil hudih bojev. Pripovedoval je, da so bili dobro oskrbovani tako s hrano, kot tudi s strelivom in drugimi potrebščinami. V redni vojski Wehrmacht sta bila red in disciplina. Zelo slabo mnenje pa so imeli o SS enotah, zaradi obnašanja na fronti, zaradi zločinov ter discipline.

V enem od  napadov Rdeče armade je bila enota zdesetkana in so se umikali. Albin je bil zaradi topniškega obstreljevanja ranjen v trebuh. Odplazil se je na železniške tire, upajoč, da ga nekdo najde in pobere ali pa da ga povozi vlak, saj so bile bolečine neznosne. Našli so ga vojaki Rdeče armade in poskrbeli zanj. Zanj je poskrbel vojaški zdravnik Rdeče armade in je počasi okreval. Nato se je odzval pozivu in se vključil v NOVJ ter postal pripadnik 2. tankovske brigade.

V času formiranja brigade v Sovjetski zvezi je še enkrat opravil urjenje. Spominjal se je hudega mraza in pomanjkanja hrane, celo lakote. Po formiranju enot in zaključku usposabljanja so se v začetku leta 1945 premaknili z železnico v Jugoslavijo. Takoj so jih razporedili na Sremsko fronto. Udeležil se je urjenja z dodatnimi enotami in vseh bojev na celotni bojni poti 2. tankovske brigade. Po preboju Sremske fronte so 2. tankovsko brigado umaknili iz bojev, saj so utrpeli hude izgube. Brigado so popolnili in opremili z novimi tanki. V zadnjih dneh vojne so prodirali čez Slavonijo, prek Zagreba do Celja. Na eni od fotografij je Albin v skupini partizanov v najrazličnejših uniformah. Pisana mešanica uniform od britanskih, nemških in drugih. Albin ima neznano bluzo, oficirske hlače, ovijače ter težke čevlje. Fotografije govorijo, kako pisano so bili opremljeni.

Konec maja 1945 je brigada s sovjetskimi tanki T-34 prodrla do osvobojenega Trsta. Po vojni so 2. tankovsko brigado prestavili v Makedonijo, v Skopje. V jugoslovanski armadi je Albin ostal do demobilizacije leta 1947.

Iz drugih virov sem povzel, da je bila 2. tankovska brigada ustanovljena 6. oktobra 1944 v Sovjetski zvezi na poligonu Tesnickoje. Več kot dve tretjini moštva so sestavljali prekomorci, že izšolani v Catadbi v Afriki in v Gravini v začetku 1944. Iz sestava 1. tankovske brigade so poslali v Sovjetsko zvezo 600 že izurjenih borcev prekomorcev za jedro za novo ustanovljeno 2. tankovsko brigado. Formacija 2. tankovske brigade se je ujemala s formacijo tankovskih brigad Rdeče armade. Brigada je imela tri tankovske bataljone, vsak od teh po dve tankovski četi. Brigada je ob ustanovitvi štela 1150 mož in je imela 65 tankov T-34 s topovi 85 mm, 3 oklepne avtomobile, 9 protiletalskih strojnic, 151 tovornih in drugih vozil in 12 motociklov. Poleg treh tankovskih bataljonov je imela motodesantni bataljon, tehnično četo, spremljevalno-štabno četo, četo protiletalskih strojnic, izvidniški, pionirski in sanitetni vod. Brigada je bila je 8. marca 1945 napotena iz Sovjetske zveze v domovino in 26. marca je prispela v Beograd. Po usposabljanju z novo formiranim motodesantnim bataljonom so 2. tankovsko brigado poslali na Sremsko fronto. Tam se je na jugoslovanskih tleh borila od 12. aprila 1945 do konca vojne. Po preboju Sremske fronte, ko je bila tankovska brigada ključna na glavni smeri napada, je sodelovala pri osvoboditvi Vukovarja, Vinkovcev, Slavonskega broda, Novske in Zagreba. Po osvoboditvi Zagreba je prodirala v Celje, 19. maja pa v osvobojeni Trst.

Albin je za svojo bojno pot prejel medaljo za hrabrost, medaljo za zasluge za ljudstvo in red za zasluge za ljudstvo. V sedemdesetih je prejel še red dela 2. stopnje.

Po demobilizaciji se je zaposlil na Vrhniki, kjer je kot usnjarski mojster delal v Industriji usnja Vrhnika. Poročil se je, si ustvaril družino in imel dva otroka. Po upokojitvi se je preselil na Kras in že leta 1977 umrl.

Albin ali njegova družina zaradi prezgodnje smrti ni prejela nobene od spominskih medalj, namenjenih borcem 2. tankovske brigade in drugim enotam NOVJ, ki so bile ustanovljene v Sovjetski zvezi.

Podpolkovnik Franko Kukanja

Literatura:

• Janez J. Švajncer, Partizanska odlikovanja, znaki in medalje; katalog ob razstavi, Muzej narodne osvoboditve Maribor, 1985
• Babić Manojlo in Luštek Miroslav, Tankisti prekomorci; Nova Gorica, Tiskarna Soča, 1969.

(Napis pod sliko)

69-1. Albin Krecenbaher kot nižji vodnik Jugoslovanske armade, na prsih medalja zasluge za ljudstvo

69-2. Borci 2. tankovske brigade

69-3. Pomlad 1945, drugi z desne ima na prsih značko s Titom za politične aktiviste in na zavihu žepa majhen kovinski tank

69-4. Sovjetski tank T-34