Prežihov Voranc je bil eden največjih pisateljev našega naroda za Ivanom Cankarjem. Največji v prvi polovici 20. stoletja, sredi stoletja sta bila to skupaj z Miškom Kranjcem. Prežihov Doberdob je največji vojni roman slovenskega naroda. Nekaj takega, kot imajo Rusi Tolstojevo Vojno in mir, imamo mi Doberdob. Naj je v primerjavi s Tolstojevo mojstrovino po obsegu še tako skromen, ni nič manjša mojstrovina, če ne celo večja. V njem živijo ljudje, pri Tolstoju samo visoka gospoda.
Toda Prežih nam ni dal samo romana o Slovencih v 1. svetovni vojni, pač pa tudi o času takoj po njej, o boju za našo severno mejo. Požganica in Jamnica sta pripovedi, po katerih bi veliki narodi že zdavnaj posneli film, da bi ta del naše zgodovine približali ljudem, toda pri -ićih, ki so prevzeli slovenski film, tega ni mogoče pričakovati.
Še manj, da bi kdo na kakršen koli način obudil spomin na Naše mejnike. V njih so Nemci takšni, kot so bili v resnici – grozljivo hudobni, nevarni in sovražni našemu narodu. Da se sami nočejo videti takšne, je razumljivo, ne pa da jim lažno podobo omogočajo tudi novodobni slovenski politiki, česar pa ni mogoče razumeti. Ali je pri Rimskem vrelcu na Koroškem še spominska plošča, kjer so ti nemški hudiči križali našega človeka?
Razglednico s Prežihovim Vorancem in njegovimi domačimi Kotljami iz leta 1952 je Vojnemu muzeju Logatec poslal mag. Jernej Kožar, sam doma iz te Prežihove vasi. Na njen je drevje v spomladanskem cvetju in Prežih tak, kot naj ostane v našem narodnem spominu. Nič o tem, kako ga je izpred peči krematorija v Mauthausnu življenje rešil frizer iz Maribora, ki je bil tam z rožastim trikotnikom. Za Nemce tudi istospolnih moških ne bi smelo biti. Tudi nič o pritajenih govoricah, da Prežihu še ne bi bilo treba umreti, če mu pri tem ne bi pomagali. Ali pa, kako je danes skoraj pozabljen, maturantom pa dajejo kot obvezno branje brati knjige, ki so celo polne nemščine in – laži. Kaj pa je drugega pisal Lojze Kovačič, ki se je šel v svojem romanu prijavit k domobrancem, ko jih še sploh ni bilo. In tak zgodovinski nesmisel nikogar ne moti, še manj vzbudi dvome o pisatelju in njegovem delu …
(napis pod sliko)
80. Naše veliki pisatelj Prežihov Voranc in njegove domače Kotlje v prvem spomladanskem cvetju