Stisnjeno menažko, ki je zdaj v Vojnem muzeju Logatec, je zbiralec Aleš Lipovec iz Bovca našel v Kobaridu. To je običajna italijanska aluminijasta menažka iz 2. svetovne vojne, le da je popolnoma stisnjena. Skoraj gotovo jo je tako zelo in pravilno lahko stisnila kakšna strojna stiskalnica ali podobna naprava.

Italijanske aluminijaste menažke so zelo pogoste, zanimive pa, če je na njih kak napis ali podoba. Italijanski vojaki so na menažke vrezali svoje ime, tudi kraj, od koder so, še ime enote ali celo pravo sliko. Zato je tako okrašene menažke mogoče obravnavati kot posebej zanimive vojne spominke.

Pred leti pa se je nekdo na Primorskem odločil, da bo z vrezanimi slikami na menažkah goljufal. Pojavila se je menažka s krasno vrezanim domobranskim orlom – in sem ji nasedel ter jo celo objavil v Vojnozgodovinskem zborniku. Da je bila goljufija, je bilo lahko ugotoviti, ko se je potem pojavila še ena menažka, očitno delo iste roke. Na njej je bila prava, vrhunsko dodelana podoba vojakov, skoraj natanko takšna, kot so bile Jurijeve karikature. Ta je bila tako očiten ponaredek, da ni bilo mogoče več nasesti.

Prave popisane menažke so bile bolj preproste. Napise in podobe so vojaki vrezali z navadnim žebljem. Ta, na stisnjeni menažki, je vrezal samo svoji začetnici A. C.

Menažke pa ne pripadajo samo 2. svetovni vojni.

Po vojni jih je moralo biti zelo veliko, saj je italijanske in nemške menažke Jugoslovanska armada razdelila svojim vojakom, ko še ni bilo krožnikov in še ni bilo v Jugoslaviji izdelanih menažk. Vojne menažke so dobili tudi brigadirji na velikih mladinskih delovnih akcijah. Zato je mogoče  najti menažke, ki so dobile prvi okras že med vojno, potem pa še katerega v Jugoslovanski vojski ali na delovni akciji.

Redke so menažke, na katere so že med vojno vrezali svoje ime in zvezdo ali kak drug simbol naši partizani.

(napis pod sliko)

73. Stisnjena menažka nekega vojaka, za katerim sta ostali samo njegovi začetnici A. C.