Spoštovani,
pišemo vam kot članu Vlade oziroma politični stranki. Pred Vami bo kmalu osnutek novega Zakona o varovanju kulturne dediščine (ZVKD-2), kjer vam bo ministrica povedala vse mogoče, samo resnice in bistva ne. Ker nimamo možnosti obrambe, saj nas ministrica dosledno ignorira in počne vse, da bi bilo vse za nas čim bolj neugodno, se na Vas obračamo s tem pismom. To je namreč že četrti poskus nacionalizacije, pri katerem aktivno sodeluje Ministrstvo za kulturo RS, enkrat pa je nacionalizacijo preprečilo Ustavno sodišče (U-I-297/08, 7. 4. 2011). Gre za dolgoletni nacionalizacijski plan in ne naključje.
Osnutek ZVKD-2 (spet) vodi k nacionalizaciji zasebnih muzejskih zbirk, zato je protiustaven. Prosimo, da mu v taki obliki odrečete podporo. Poenostavljeno povedano, zakon bo zasebnim muzejskim zbirkam najprej postavil nemogoče nove pogoje, ki jih že po naravi stvari ne moremo izpolniti, posledično pa nam bo država v prekrškovnem postopku nato kar zasegla zbirke in jih predala svojim državnim muzejem ter nas oglobila s 40.000 EUR.
Srž problema je, da ministrstvo slovenske muzejske zbirke že desetletja načrtno diskriminira na podlagi lastništva dediščine. Svojim privilegiranim državnim muzejem, katerih ustanoviteljica je država (smiselno enako občina), nameni vso pozornost, skrb in denar, zasebnim pa nič, čeprav oboji hranijo nacionalno bogastvo! Pomembne slovenske zbirke, ki so nacionalno bogastvo, so zato izenačene samo v obveznostih (pogojih dela in hrambe), ne pa tudi v pravicah (financiranju), ki omogočajo izpolnjevanje teh obveznosti. Osnutek ZVKD-2 bi se zato lahko preimenoval v »Lex Vojni muzej Logatec«, saj je njegov cilj v zaplembi ene največjih slovenski zbirk starin, ki je začela nastajati že leta 1955 in je bila kot muzej uradno odprta leta 1998 ter bo kmalu praznovala 30-letnico delovanja. Celovito je popisana v mnogih katalogih, predvsem pa tudi v knjigi Vojni muzej Logatec-Zakladi zgodovine. V vsem tem času ni Vojni muzej Logatec s strani države dobil niti enega samega tolarja ali evra. Zdaj pa naj bi po novem zakonu moral izpolnjevati vse enake obveznosti, kot tisti največji državni muzeji, ki vsako leto prejmejo na milijone evrov davkoplačevalskega denarja, ki jim šele to omogoča.
To je enako, kot da bi država od vseh slovenskih kmetov, traktoristov, zahtevala, da pozimi plužijo ceste, pluženje pa bi plačala samo svojim komunalnim podjetjem. Če pa kmetje cest ne bi plužili, ker jim tega stroška država ne bi plačala, bi jim država za kazen zaplenila traktorje in kmetije. Ali pa, da bi država slovenskim zasebnim zdravnikom predpisala, da morajo nujno sprejemati paciente, ne da bi jim, za razliko od svojih državnih zavodov, za to poravnala stroške, če pa tega ne bi naredili, bi jim kar zaplenila opremo in ordinacije.
Gre za očitno protislovnost. Po eni stvari ministrstvo zasebnim zbirkam starin sporoča, da niso vredne nobene pozornosti in pomoči, hkrati pa so očitno tako zelo pomembne, da jih mora nato kar zapleniti. Zakaj to ministrica dr. Asta Vrečko počne in ali jo pri tem podpira celo predsednik Vlade RS, dr. Robert Golob, ki smo ga o vsem tem že obvestili, ne vemo. Lahko pa o tem sklepamo na podlagi znanih okoliščin. Zbirko Vojnega muzeja Logatec sem že ponudil v cenitev in odkup državi, vendar je prišel odgovor, naj jo podarim. Nekaj takega sporočiti z oblastne pozicije ni samo nesramnost, pač pa podlost.
V nadaljevanju bomo, če se bo nacionalizacija nadaljevala, proti zakonu nastopili z zahtevo za presojo ustavnosti in s kazenskimi ovadbami. Nacionalizacija premičnin je po slovenski ustavi prepovedana, kdor jo izvaja, mora kazensko odgovarjati. Zadevo bomo sproti tudi javno in poimensko objavljali, da bo ostalo za zanamce, kako lahko v državi, ki bi naj bila demokratična, nekateri zlorabljajo pravo.
Lep pozdrav,
Janez J. Švajncer
Poslano: ministrom, članom Vlade RS, političnim strankam