Kategorija: Vojnozgodovinski zbornik 53

  • PISMO

    Pismo podpolkovnika Vita Berginca, poveljnika območnega štaba Teritorialne obrambe Tolmin v vojni za Slovenijo leta 1991, Vojnozgodovinskemu zborniku: »Čestitam Vam za vaš trud, ki ga vlagate še po tridesetih letih naše prve svobode za ohranitev resničnih dogodkov nas vseh. Hvala! Vito Berginc, Kobarid, 23. 12. 2021

    Preberi več

  • KOLEKTIVNA NOROST

    (napis pod sliko 83) »V mesecu dni bomo vsi okuženi!« Naslovna stran osrednjega slovenskega dnevnika 5. januarja 2022. Slika za takrat, ko bo zgodovina iskala ime za naša leta in se ne bodo mogli odločiti, ali bi bila prava oznaka enoumje, svinčeni časi ali kar kolektivna splošna norost. Čas, ko so televizija, revije in časopisi

    Preberi več

  • VČERAJ JE MINIL 29. NOVEMBER, KOT DA GA NIKOLI NI BILO. VENDAR JE V NEKIH DAVNIH ČASIH BIL, IN ŠE KAK!

    Zame sta bila v šolarskih in gimnazijskih časih samo dva praznika, to sta bila 1. maj in 29. november. Takrat sta bila prosta dva ali so bili celo trije dnevi, če sta praznična dneva prišla skupaj z nedeljo, so se prazniki potegnili vse do 27. aprila, dneva ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Sobote tedaj še

    Preberi več

  • ALI SMO SPLOH ŠE SLOVENSKA DRŽAVA

    Republika Slovenija ima 26. decembra državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti. Praznuje ga v spomin na december 1990, ko smo se Slovenci in skupaj z nami tudi volilni upravičenci drugih narodnih pripadnosti v veliki večini odločili, da bi imeli svojo samostojno državo. Tedanji propagandisti plebiscita nam niso z eno samo besedo na glasovalnih lističih sporočali,

    Preberi več

  • SLOVENIJA, SLAVONIJA – IZ PERSPEKTIVE ZDA

    Kot sem že zdavnaj napisal, mi je predstavnik ZDA, ko sem še bil na ministrstvu, povedal za stališče ZDA, da je Slovenija »faktor nestabilnosti na tem delu Balkana in se naj zato priključi Avstriji«, in še kaj jaz pravim k temu. Zdaj, na začetku leta 2022 je bilo to nenadoma kar v časopisih. Poleg Slovenije

    Preberi več

  • KJE SMO, KAM GREMO IN ZGODOVINA KOT PREKLETSTVO

    Okoli leta 1960 je Sovjetska zveza v okviru napetosti v hladni vojni z Združenimi državami Amerike objavila zapiske iz arhiva SS o skrivnih razgovorih predstavnika ZDA z Nemci februarja in marca 1943 v Švici. Pri nas jih je v nekaj nadaljevanjih objavila revija Tovariš. Ta predstavnik je bil Allen Dulles, ki je v Švici vodil

    Preberi več

  • OD KOD ZMEDA V MLADIH GLAVAH

    To, da imamo pri nas v Sloveniji mlade neonaciste, ni nobena skrivnost, saj se s poveličevanjem Hitlerja oglašajo kar sami. Kako je to v Evropi 21. stoletja sploh mogoče in od kod se je vzelo, je posebno vprašanje, očitno pa tudi v tem primeru riba smrdi pri glavo, to je na ministrstvu za šolstvo. Generacija,

    Preberi več

  • JAVNO VPRAŠANJE DR. PETRI SVOLJŠAK

    Spoštovana, oprostite, ker se oglašam, toda pred dnevi sem dobil knjigo o 1. svetovni vojni na Cerkljanskem in Idrijskem, kjer naštevate vso mogočo literaturo o 1. svetovni vojni, ki ste jo uporabili pri svojem delu, le knjige Svetovna vojna 1914-1918 ne. Zanjo še kako dobro veste, saj ste iz nje vi in mnogi drugi slovenski

    Preberi več

  • ZBORNIK GORIŠKEGA MUZEJA

    Goriški letnik, zbornik Goriškega muzeja, je s številko 45, ki je prišla do bralcev tik pred novim letom 2022, zgled, kakšna naj bo tovrstna slovenska zgodovinska revija. To, da jo izdaja muzej, ne pomeni, da je hišna revija, ki goji domačijskost s pisanjem o muzeju, težavah z vitrinami in muzealijami ter o tam zaposlenih, pač

    Preberi več

  • ZGODOVINSKI ČASOPIS 75 – BREZ KOMENTARJA

    Zgodovinski časopis, ki ga izdaja Zveza zgodovinskih društev Slovenije, in bi naj bil zato osrednja in najpomembnejša tovrstna slovenska publikacija, je spet izšel kot dvojna številka. Številki 1 in 2  letnika 2021 sta bili dejansko en sam zvezek, enako sta številki 3 in 4 ena sama knjiga. Tako so leta 2021 navidezno izšle štiri številke

    Preberi več

  • ZELO LEP SPOMENIK

    Spomenik, kot se za ljudi, ki jih spoštujemo tudi spodobi, je dobil v Mariboru znameniti telovadec Jože Primožič. Bil je edini slovenski in jugoslovanski telovadec, ki je na enem svetovnem prvenstvu osvojil štiri zlate medalje na orodjih in še bronasto kot član reprezentance. To je bilo na svetovnem prvenstvu leta 1930 v Luksemburgu. Osvojil je

    Preberi več

  • SPOMINSKI ZNAK GORNJE POSOČJE 1991-2021

    Spomin na obletnico vojne za Slovenijo ohranja tudi spominski znak, ki ga je ustanovilo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Gornje Posočje. Njegov predsednik je Iztok Uršič, ki je tudi podpisan na potrdilih o podelitvi. Znak je nastal na pobudo podpolkovnika Vita Berginca, vojnega poveljnika iz leta 1991. Izdelavo so z denarnimi prispevki omogočila nekatera

    Preberi več

  • MEDALJA ZVVS MESTA LJUBLJANA 1991-2021

    V počastitev tridesete obletnice vojne za Slovenijo je spominsko medaljo ustanovil tudi mestni odbor Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ljubljane in bivših ljubljanskih občin. Medaljo sta oblikovala Matjaž Miklavc in Franc Kunovar, izdelane so bile v DVZ Ponikve. Skupno je bilo izdelanih 500 medalj. Podeljene so bile vsem članom Zveze veteranov vojne za Slovenijo 1991

    Preberi več

  • DVE MEDALJI VETERANOV 1991 -2021

    Pokrajinski odbor Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ljubljana je trideseto obletnico počastil z dvema medaljama. Podatke zanju je posredoval podpredsednik Pokrajinskega odbora ZVVS Ljubljana Metod Šavs. Na Pošti Slovenije so dali natisniti tudi posebno znamko. Natisnjenih je bilo 100 znamk. Medalja ob 30-letnici samostojne Slovenije Ustanovil jo je Pokrajinski odbor ZVVS Ljubljana (OZVVS Ljubljana) jeseni

    Preberi več

  • VOJKO ČELIGOJ IN NJEGOVI ZAPISI

    Vojkovi zapisi je naslov knjige, ki je izšla v Ilirski Bistrici in predstavlja zgodovino kraja z besedili Vojka Čeligoja, velikega rodoljuba in človeka, ki je življenje posvetil svojemu domačemu kraju. S tem je postavil spomenik Ilirski Bistrici in tudi sebi, saj bo knjiga še vedno živa, ko nas že dolgo več ne bo. Zelo mikavna

    Preberi več

  • V SPOMIN MIOMIRJU KRIŽAJU 8. avgust 1943 – 28. julij 2021

    Spoštovani vsi, ki ste se na lep poletni dan zbrali ob tej neizogibni in žalostni uri slovesa od našega dragega in nepozabnega Milčeta. Izgubili smo ga tako hitro in seveda upali, da bolezen morda ni usodna, da nam njegov nepričakovani odhod še jemlje dih … Težko se bomo privadili, da ga ni več med nami.

    Preberi več

  • NOSTALGIJA

    Kolesarsko društvo Vojnik je tudi leta 2021 dalo natisniti lepo razglednico. Vzeli so lepo staro kolesarsko razglednico in jo prenesli v naš čas. Nanjo so natisnili ime svojega društva, posebej domiselna pa je bila priredba napisa, ki je vrezan na deblo drevesa. Na izvirni razglednici je gotovo pisalo nekaj drugega, toda na sedanji je napis

    Preberi več

  • RAZVREDNOTENJE ZNAKA ZA UDELEŽENCE BOJNIH AKCIJ “OBRANILI DOMOVINO 1991”

    Med zbiralci odlikovanj in priznanj Slovenske vojske je zelo dobro poznan znak za udeležence bojnih akcij z imenom »Obranili domovino 1991«. V zbirateljskem svetu se ga je prijelo ime Obranili domovino. Zame je eden najlepših, zato se za te znake vedno najde prostor v zbirki. Tako sem jih do danes zbral 19, trije so z

    Preberi več

  • PONAREDEK PARTIZANSKE SPOMENICE

    Na boljšem trgu v Ljubljani sem pri prodajalcu opazil cel kup ponaredkov, med njimi red narodnega heroja ter druge. V oči mi je padla partizanska spomenica 1941, ki jih zbiram posebej rad. Prodajalec je zatrdil, da je tudi ta ponaredek in se zato tudi prodaja kot ponaredek in ne original. Na prvi pogled je bila

    Preberi več

  • PONAREDEK MEDALJE ŠPANSKIH BORCEV

    Kot sem omenil v prispevku Kraja nacionalnega bogastva – nacionalna sramota, izginotje redov narodnega heroja Staneta Semiča-Dakija, so mi ponudili v odkup tri odlikovanja heroja Dakija. Prav ta ponudba je sprožila raziskovanje zapuščine in odlikovanj našega prvega narodnega heroja, ki pa v mojem primeru žal ni osamljen, pokradena je tudi zapuščina Janeza Hribarja. Vsa tri

    Preberi več

  • KRAJA NACIONALNEGA BOGASTVA – NACIONALNA SRAMOTA Izginotje Reda narodnega heroja Staneta Semiča-Dakija

    Morda se bo ta prispevek bral kot kakšna zgodba, ki bi bolj sodila v kriminalni roman, vendar ne, to se je žal zgodilo in verjetno se še dogaja v Sloveniji. Dne 4. maja 2021 sem po elektronski pošti dobil sporočilo od znanega prodajalca, da je dobil nekaj odlikovanj in ali bi me zanimala. Na voljo

    Preberi več

  • TRIDESET LET SLOVENSKE DRŽAVNOSTI

    Lani smo praznovali trideset let, odkar imamo Slovenci svojo državo. Naši predniki so živeli v tujih državah, se borili in umirali v raznih vojnah tujih monarhov. Kot narod smo ena od najstarejših nacij na svetu, kot državljani slovenske države pa se prepoznavamo zadnjih 30 let. Žal nam v tem času ni najbolje uspelo razviti pozitivne

    Preberi več

  • SPOMINSKI POHOD 2021

    K številnim slovenskim spominskim pismom se je leta 2021 pridružilo še pismo spominskega pohoda po soškem bojišču. Potekal je 12. novembra 2021. Na ta dan so na pisma pritisnili tudi žig prvega dne. Na njem piše v krogu Pohod spomina, 5280 Bovec, 12. 11. 2021. Na sredini sta prekrižana bajoneta, nad njima je italijanska in

    Preberi več

  • SREBRNIK MIROSLAVA CERARJA

    Težko je delati primerjave med raznimi športi, toda skoraj gotovo drži ocena, da je bil pred 2. svetovno vojno med moškimi največji slovenski športnik Leon Štukelj, v povojni Jugoslaviji pa spet telovadec Miro Cerar. Pri ženskah je bila to smučarka Tina Maze. Vojni muzej Logatec hrani fotografijo Mira Cerarja z njegovim podpisom in fotografijo Tine

    Preberi več

  • LETALSKE NESREČE, KI TO SO IN KI NISO

    Zrušeno letalo s poljskim državnim in vojaškim vodstvom ni bilo edino, ki se je zapisalo v zgodovino posebnih letalskih nesreč. Zelo posebna je bila med 2. svetovno vojno letalska nesreča poljskega generala Sikorskega, voditelja Poljakov na zahodu in predmet zamer med Stalinom in Churchillom. General Sikorski se je v Gibraltarju vkrcal na angleško vojaško letalo,

    Preberi več

  • POLJSKI GENERAL, KI GA NI VEČ

    Načelnik Generalštaba Slovenske vojske, general Albin Gutman, je obiskal načelnika Generalštaba oboroženih sil Republike Poljske. Na obisku v Varšavi je bil od 9. do 11. oktobra 2007. Poljski načelnik je pribočniku našega načelnika za spomin podaril svoj kovanec. Major Anton Zavodnik, ki je bil tedaj ta pribočnik, je svoj kovanec prepustil Vojnemu muzeju Logatec. Skoraj

    Preberi več

  • VOJNA 1991 IN SPOŠTLJIV SPOMIN VSEM MRTVIM

    Leta 2021 je dal Vojni muzej Logatec izdelati dva spominska kovanca. Prvi je bil v spomin vsem mrtvim v vojni za Slovenijo, našim in njihovim. Res, tudi pripadnikom Jugoslovanske ljudske armade. Takrat, ko se je začela vojna za Slovenijo, so še vedno lahko verjeli, da branijo našo skupno državo Jugoslavijo. Naj ni bila idealna, kot

    Preberi več

  • VERZI IN MISLI VOJAKA – BOJEVNIKA – LISJAKA

    Polkovnik Srečko Lisjak in njegova bojna skupina, ki so jo sestavljali: Venceslav Hvala, Zdenko Janaškovič (strelec na tank, že mrtev), Dušan Jerončič, Boris Lozar, Mitja Močnik, Jožef Nemec, Marjan Sedej in Miran Žnideršič, so bili med največjimi junaki naše vojne za Slovenijo leta 1991. Pričakovati je bilo knjigo bojnih spominov, leta 2021 pa je izšla

    Preberi več

  • SMO LE MI TAKO DOŽIVLJALI VOJNO V STOLPNICI?

    Kmalu po preselitvi iz Frankovega naselja v Škofji Loki v Zgornje Bitnje v kranjski mestni občini sem se udeležil odprtja razstave Gorenjskega muzeja o dogajanju med vojno za Slovenijo v enoti muzeja v Šenčurju. S svežimi spomini na dneve prebite v 12. nadstropju stolpnice v Podlubniku 158 v Škofji Loki, kjer smo bivali pred preselitvijo

    Preberi več

  • ALI RES RISBE BOŽIDARJA JAKCA?

    Maja 2004 je na starinarskem sejmu v Ljubljani eden izmed prodajalcev ponujal več risb, ki naj bi jih – po njegovih besedah – narisal Božidar Jakac. Podpisane niso zato, ker so bile samo skice ali Jakac z njimi ni bil dovolj zadovoljen. Ko so za njim pospravljali, so te risbe zavrgli. Božidar Jakac je umrl

    Preberi več

  • FILUMENIJA – ZBIRANJE VŽIGALIČNIH ŠKATLIC

    Moj oče je prenehal kaditi leta 1970. Na svoj petdeseti rojstni dan je spil zadnji kozarec vina in prižgal zadnjo cigareto v življenju. Do tedaj si je cigarete vedno prižigal z vžigalicami. Prešlo pa mu je v navado, da si je prazne škatlice vžigalic spravljal. Ali pa si je mogoče spravljal samo tiste, na katerih

    Preberi več

  • ZGODBE IZ JNA – VOJAŠKI ROK 1987/88

    Med služenjem vojaškega roka v Travniku mi je najbolj ostalo v spominu, kako je bilo vse dogajanje, delo, usposabljanje in življenje nasploh do minute časovno tempirano. Tako je bilo vsaj v prvem delu, na osnovnem usposabljanju ter usposabljanju za vojaško evidenčno dolžnost, za VED. Vse je bilo časovno odmerjeno in nenehno smo hiteli. Dokler se

    Preberi več

  • ŠTUDENT TEOLOGIJE PRI VOJAKIH

    V Domu Janka Škrabana v Beltincih živi zlatomašnik Franc Kodila Ivanocyi, ki je znan kot človek širokih obzorij, vedrega duha in v dobrih odnosih z vsemi poštenimi ljudmi, ne glede na njihovo vero, politično pripadnost, narodnost ali poklic. Bil je župnik v več farah, 28 let pa v Kranjčevi Veliki Polani v Prekmurju. Odločil se

    Preberi več

  • TONČKA DURJAVA IN PRIZNANJE NOTRANJIH ZADEV 1959

    Z odlikovanji narodnega heroja Janka Rudolfa Vojni muzej Logatec hrani tudi nekaj odlikovanj njegove žene Tončke Durjava. Med njimi je redka posebnost pisno priznanje ob 15-letnici organov za notranje zadeve. Kot piše na njem, je bilo podeljeno »za uspešno opravljanje vseh nalog, ki mu jih je zaupala socialistična skupnost«. Ko so se na ministrstvu za

    Preberi več

  • ŠE O DRUŽINI ŽIGON

    Vedno, ko smo se peljali skozi te kraje, sem si zaželel, da bi bil tu doma. Notranjska pokrajina ima zame poseben čar. Leta 1996 se je želja uresničila. Žena je v Logatcu našla pravo hišo, dovolj prostorno za najinih pet otrok, in sva prodala hišo v Volčjem Potoku, in jo kupila tukaj. Malo čudno se

    Preberi več

  • ŠOLSKA GENERACIJA 1958/59

    Mi smo bili prvi, ki nam po zaslugi ravnatelja Vinka Haložana ni bilo treba za 5., 6,. 7. in 8. razred osnovne šole več kot 2 km peš v šolo v Dolnji Logatec. To je bila, kot je rad rekel ravnatelj Haložan, zlata generacija OŠ Gornji Logatec. Osmi razred je končalo 20 učenk in učencev,

    Preberi več

  • PILOT IVAN FURLAN V JEMNU

    Revija Tovariš je leta 1958 namenila eno celo stran slovenskemu pilotu Ivanu Furlanu iz Jemna. Kot je mogoče sklepati po fotografijah, je podatke in fotografije za članek poslal pilot Furlan sam. Ali je slutil, da bo tako za njim ostal vsaj spomin? Decembra 1957 je bil na uradnem obisku v Jugoslaviji jemenski prestolonaslednik El Badr.

    Preberi več

  • ŽE OD DALEČ JE DIŠALO PO PASULJU

    Leta 1953 sem služil vojaški rok pri Titovi gardi v Beogradu. Vsak dan ob isti uri je dežurni zatrobil za zbor za odhod na kosilo v jedilnico, ki je bila blizu. Na dvorišču naše gardne čete se nas je takoj zbralo kakih dvajset vojakov. V želodcih nam je krulilo. Morda nam je zato že od

    Preberi več

  • SPOMINI MARJANA LOGARJA

    Marjan Logar se je rodil dober mesec po kapitulaciji Italije, oktobra 1943, v Novem Svetu. Bil je sin bajtarice Ivanke in očeta, Marjana Lapajneta. Oče je bil politični komisar Gubčeve brigade in je leta 1945 padel na jurišu na Polomu. Po Rapalski pogodbi 1920 je Novi Svet spadal pod Italijo, Hotedršica pa pod Jugoslavijo. Živeli

    Preberi več

  • ZAKAJ SEM MORAL NA GOLI IN V 101?

    Konec leta 1947 sem prišel iz Rusije in avtomatično sem bil leta 1948 v minusu. Med oficirji JLA in tudi za domačine iz Logatca sem bil idealen kandidat za Goli. Povedal sem izpraševalcem: »Tovariši dragi, nisem šel sam v Rusijo. Centralni komite se je že prej dogovarjal in določil, da toliko in toliko Jugoslovanov gre med vojno in po vojni na

    Preberi več

  • PILOTI V RUSIJI 1947

    Mile Pavlin, najbolj znan kot pisatelj, je bil med 2. svetovno vojno partizan, politkomisar Jurišnega bataljona 15. divizije, že pred koncem vojne pa so ga poslali v pilotsko šolo v Sovjetsko zvezo. Poleti 1947 so se v mestnem parku v kraju Engels dali slikati gojenci, ki jih je Mile Pavlin na zadnji strani fotografije opisal

    Preberi več

  • NEMŠKI ZNAK IN DVA ODGOVORA

    Glede nepojasnjenega nemškega znaka v Vojnozgodovinskem zborniku št. 52 sta prišli dve razlagi. Prva razlaga: V Vojnozgodovinskem zborniku št. 52, stran 132, naslov: “Kaj bi lahko bilo to” iščete informacije glede nepojasnjenega znaka s konjsko glavo in kljukastim križem s klasjem. Šel sem na splet in našel odgovor. Gre za oznako (kokardo) podmorničarjev iz U-636.

    Preberi več

  • PONAREJENO NEMŠKO BODALO

    V zbirko je prišlo predelano nemško oficirsko bodalo iz 2. svetovne vojne in prvi vtis je bil lep. Leta 1945 je ostalo za nekim oficirjem premagane nemške vojske, ročaj so mu pa verjetno predelali, da je na vaškem odru predstavljajo nekaj, kar so mislili, da mora viseti s pasu viteza ali podobnega junaka ljudskih iger.

    Preberi več

  • SLOVENSKO DOMOBRANSTVO 1943 – 1945 IN NJEGOV ANTISEMITIZEM

    Po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 in ob ustanovitvi operativne cone Jadransko primorje, ki je obsegala tudi Ljubljansko pokrajino, so Nemci območje vojaško prenovili in ustanovili nove pomožne policijske enote. Obenem je slovenski protirevolucionarni tabor po porazu vaških straž za ustavitev revolucionarnega nasilja sklenil osnovati vojsko, ki se bo borila proti partizanom in uveljavitvi komunizma.

    Preberi več

  • PO SLEDEH NEKE JAME, ČETNIKOV IN PRVEGA SPOPADA

    1. Jama – skrivališče V drugi knjigi o Tomšičevi brigadi je opisan spopad med 1. in 2. bataljonom brigade ter  belogardisti iz Dobrepolja in Italijani. Spopad je potekal 5. novembra 1942 v bližini Vodic, vasice sredi obširnih gozdov med Turjakom in Čušperkom. Belogardisti so presenetili partizanski tabor v tako imenovani Majerjevi bukovini, vendar so partizani

    Preberi več

  • TRAKCI ODLIKOVANJ RDEČEGA GARDISTA S ČUDNO USODO

    Nobena druga država ni imela v 2. svetovni vojni medalj za svoje velike bitke, kot jih je ustanovila Sovjetska zveza. Oficirji in vojaki Rdeče armade so že med vojno dobivali medalje za obrambo Leningrada, Moskve, Stalingrada in druge. Vsa odlikovanja katerega od nosilcev visokih redov imajo danes nedosegljive cene, toda nadomestni trakci odlikovanj povedo enake

    Preberi več

  • ŠE ENA …

    Ali gre za ostanek še ene mine ali nečesa drugega? Predmet je videti kot vžigalnik mine. Ohranil se je v okolici Logatca. Visok je 7 cm, samo telo 4,4 cm, premer 3,2 cm.  Glede na velikost in obliko, izdelan je iz aluminija, bi lahko bil za protitankovsko mino. V luknji pod vrhom je imel varovalko,

    Preberi več

  • KAKŠNA MINA?

    Pri vasi Studeno na Notranjskem se je ohranila mina, ki ima telo kot običajne protipehotne mine, kljub temu pa je drugačna. Kjer so imele tovrstne protipehotne mine vžigalnik, ima ta nastavek, ki je verjetno tudi opravljal vlogo vžigalnika, ali je bil vsaj njegov del. To je mogoče sklepati zaradi luknjice ob strani, kjer je bila

    Preberi več

  • ŠTIRI PARTIZANSKE PASNE SPONE

    Velika zbirka starih vojaških, policijskih in gasilskih spon v Vojnem muzeju Logatec je bila že leta 2011 predstavljena v posebni knjig Pasne spone 1800 – 2010, od tedaj pa je še nekoliko narasla. Zadnja pridobitev so bile štiri pasne spone s Koroškega. Pridobljene so bile iz zbirke Iva Skerlovnika s Koroškega. Ohranile so se v

    Preberi več

  • VOJNA POT PREKOMORCA FRANCA MILOSTA IZ AFRIKE V NOVJ

    Franc Milost, rojen 20. 9. 1917 v Zgornji Slivnici št. 6, Grosuplje, se je rodil očetu Francu, ki je bil po poklicu mizar (1883 – 1963), in materi Štefaniji, dekliški priimek Valantič (1888 – ?). V zakonu sta imela Franc in Štefanija še dve hčerki, Frančiško in Štefanijo (obe poročeni Černe). Po končani prvi svetovni

    Preberi več

  • JUGOSLOVANSKI VOJAŠKI MANEVRI OB KOLPI LETA 1937

    Septembra in oktobra 1937 so na ozemlju današnje Slovenije in Hrvaške potekale zadnje (večje) priprave (v obliki vojaških manevrov) jugoslovanskih kraljevih oboroženih sil pred izbruhom druge svetovno vojne, ki so bile hkrati tudi največje od konca prve svetovne vojne. Kot so navajali časniki (vsi primeri bodo iz Slovenskega doma, op. a.), so z manevri želeli

    Preberi več

  • RED NEMŠKEGA ORLA POJASNJEN – PRIPADAL JE POLKOVNIKU VAUHNIKU

    Red nemškega orla je redko odlikovanje. V obdobju nacistične Nemčije je bilo to odlikovanje za tujce. Višji položaj je imel nekdo, višja stopnja odlikovanja mu je pripadala. Gotovo je bil s tem redom odlikovan tudi jugoslovanski vojaški ataše v Berlinu, polkovnik Vladimir Vauhnik. Če smo o tem samo sklepali, je zdaj potrjeno. In še več,

    Preberi več

  • LOVRO KLEMENČIČ – PRVI VODITELJ KOMUNISTIČNE PARTIJE NA SLOVENSKEM, NJEGOVO ŽIVLJENJE IN SMRT

    V jugoslovanskih letih 1945-1991 so izšle številne knjige o zgodovini delavskega gibanja na Slovenskem, toda nikoli knjiga o zgodovini Komunistične partije Slovenije in Zveze komunistov Slovenije. To se ni spremenilo niti v tako imenovani samostojni Sloveniji. Toda ne zato, ker zgodovinarji tega ne bi vedeli, da takšne zgodovine še ni, ali bi to mogoče nehote

    Preberi več

  • SPOMENIK SLOVENSKEMU MARIBORSKEMU POLKU

    Prvi spomenik veteranom, koroškim borcem, padlim in takrat še živečim borcem Mariborskega pešpolka so daljnega leta 1927 postavili Mariborčani svojemu pešpolku. Ta polk je nastal ob prevratu leta 1918 iz nekdanjega 26. pešpolka in je bil prva enota slovenske vojske v Mariboru. Postavljen je bil tam, kjer je danes psihiatrija UKC Maribor ob Tržaški cesti.

    Preberi več

  • DVA VETERANA IZ LETA 1866

    Ilustrirani Slovenec je bil tedenska priloga dnevnika Slovenec. Prinašal je fotografije, ki jih v Slovencu ni moglo biti. V Ilustriranem Slovencu so bile na boljšem papirju in s posebnim tiskom jasne in lepe. Leta 1926 je bila med drugimi fotografijami objavljena ena, ki je zanimiva zaradi naše vojne zgodovine. Pod njo je bilo napisano, da

    Preberi več

  • POLKOVNIK STEVAN ŠVABIĆ IN NJEGOV SPOMENIK V LJUBLJANI

    Pismo dr. Spomenke Hribar ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviču: Spoštovani g. Zoran Janković, župan mestne občine Ljubljana! Podpisana sem med pobudniki, da bi v Ljubljani postavili spominsko obeležje podpolkovniku Stevanu Švabiću, rešitelju (najmanj) mesta Ljubljane pred italijanskim »apetitom« po zasedbi slovenskega ozemlja – po končani I. svetovni vojni.  G. Adam Lauks je že napisal prošnjo za

    Preberi več

  • JAKOB KAČIČNIK Z MEDALJO RDEČEGA KRIŽA

    Med odlikovanji in drugimi predmeti narednika Jakoba Kačičnika iz Maribora je v Vojnem muzeju tudi diploma, ki jo je dobil ob podelitvi bronaste medalje za zasluge Rdečemu križu. Kot je na njej zapisano, je bila izdana 15. januarja 1918 na Dunaju. Medaljo je podelil cesarski princ in nadvojvoda Franz Salvator. Čin Jakoba Kačičnika je na

    Preberi več

  • ŠE O EPOLETI JAKOBA KAČIČNIKA

    Spoštovani g. brigadir Janez J. Švajncer, v VVZ št. 52, publikaciji, ki jo sicer vedno preberem z velikim zanimanjem, sem sprva malce začudeno potem pa z vedno večjim razočaranjem prebral Vaš prispevek o meni. Kljub temu, da imate naslov moje elektronske pošte ste se namesto vprašanja o stvari katera Vas je očitno zelo zmotila, odločili

    Preberi več

  • APRILSKI NAPAD NA KOROŠKEM 1919 PO DR. ČUČKU

    Še eden z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani, ki piše o vojski, temeljne zakonitosti ustroja in delovanja vojske pa so mu španska vas. Ali pa mogoče vojaške zadeve pozna in je namenoma napisal nekaj, kar je popoln nesmisel – kar pa je še huje. Višji znanstveni sodelavec navedenega Inštituta dr. Filip Čuček je v

    Preberi več

  • PODPOLKOVNIK JOŽKO SLOBODNIK

    Svojo monografsko predstavitev je končno dobil tudi podpolkovnik Jožko Slobodnik, vojaško gledano eden izmed treh najpomembnejših v trojici Maister-Slobodnik-Vaupotič ob odločnem nastopu majorja Maistra 1. novembra 1918 v Mariboru. Končno zato, ker je od njegovega čudnega nastopa na stara leta ta nastop v očeh soborcev in tudi nekaterih zgodovinarjev prevladal nad najpomembnejšim, to je Slobodnikovim

    Preberi več

  • SPOMINU NA GENERALA MAISTRA IN NAŠE PRIMORSKE PARTIZANE

    Čast in slava generalu, pesniku in Človeku Rudolfu Maistru. Vsem, ki skrbijo, da njegova dejanja ne bodo šla v pozabo, pa iskrena hvala. Mi, Primorci, ki smo ostali onkraj Rapalske meje v tistih kritičnih časih, ko je bilo konec svetovne morije, nismo imeli odločne osebnosti, ki bi bila sposobna zbrati zadostno silo in se upreti

    Preberi več

  • PROSTOVOLJEC URH BAZANT 1916-1919

    V zbirki hranim dokument s konca avgusta leta 1919, izdan je bil pri Labotu na Koroškem. Dokument je spričevalo, s katerim se potrjuje, da je Urh Bazant dober in zanesljiv vojak, prostovoljec v srbski vojski in borec za severno mejo. Od 3. oktobra 1916 do 7. maja 1919 je bil pri jugoslovanski legiji, 3. srbski

    Preberi več

  • TAKRAT MI JE BILO PRVIČ HUDO …

    Vsaka vojna dopisnica ali pismo ima svojo zgodbo, mnoge so precej nenavadne. Tako je gospodična Iva Kobal leta 1917 dobila v Studeno pri Postojni razglednico, na kateri je bolgarska znamka za 10 stotinov. Takšna znamka je lahko prišla samo iz Bolgarije ali mogoče tudi zasedene Makedonije. Napisana je bila 11. oktobra 1917. »Pred 14 dnevi

    Preberi več

  • LOPATKA S STRELOM

    V zbirki Vojnega muzeja Logatec je kar nekaj vojaških lopatk s soškega bojišča v 1. svetovni vojni, ena med njimi pa je posebnost. Razjedena je od rje, kot vse, ki so dolga desetletja ležale na nekdanjem bojišču, od drugih pa se razlikuje po luknji, ki jo je naredila krogla. Lopatka je bila prestreljena, zato tudi

    Preberi več

  • SPOMIN NA SV. GABRIJEL 1917

    Vojni muzej Logatec hrani del rušilne granate kalibra 15 cm, kakor jo je razneslo, avstrijsko menažko in italijansko pločevinasto čutaro, vse s Sv. Gabrijela nad Novo Gorico, s kraja najhujših bojev leta 1917. V današnjih časih hlastanja za posebnimi najdbami in ko so se mnogi iskalci s soške fronte preselili k starodavnim točkam po Sloveniji,

    Preberi več

  • SKLEPANEC S KOZJAKA

    Vsi sklepanci, pasovi ženske noše do 19. stoletja in še vedno del gorenjske narodne noše, ki so bili predstavljeni v Vojnozgodovinskem zborniku št. 51, so bili iz osrednje Slovenije, Vojni muzej Logatec pa hrani tudi dele sklepanca s Kozjaka. Kozjak je hribovje, ki teče od Maribora do Dravograda vzporedno s Pohorjem, le da na levem

    Preberi več

  • KURENTI IZ SPUHLJE 1895

    Franc Lastavec je bil domačin iz Velike Nedelje, na začetku 20. stoletja pa vzgojitelj knezov Schwarzenbergov. Njihov grad je bil na Češkem, dr. Franc Lastavec je bival pri njih, z njimi pa potoval tudi po svetu. Oženil se je z Nemko iz Salzburga. Imela sta dva sinova, eden je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja živel

    Preberi več

  • MEDALJA ZA UMNO KMETOVANJE 1871

    V Vojnem muzeju Logatec je srebrna medalja za umno kmetovanje, ki ima na robu vtisnjeno letnico 1871. Medalja se je ohranila na domačiji Alojza Meška v Hranjigovcih 9 nad Ormožem. Vaški kovač Alojz Meško je bil brat pisatelja Franca Ksavra Meška. Meškova družina je dala več duhovnikov, eden izmed njih je bil tudi stolni kanonik

    Preberi več

  • VERŽEJ IN NJEGOVA GARDA

    Mejna reka je bila Mura in čez to mejo so z madžarske strani pogosto vpadali roparji, imenovani Kruci. Veržej je bil tik ob meji, zato se je moral na obrambo dobro pripraviti. Naslednik bojevitih Veržencev iz 17. stoletja je bila Verženjska garda. Zaradi njenih zaslug ji je Marija Terezija podarila prapor. Njegove ostanke so hranili

    Preberi več

  • DVAJSETICA Z RAZDRTEGA IZ LETA 1809

    Na bojišču iz maja 1809 naj bi domačini in razni iskalci našli vse mogoče, nekdo naj bi pri nekom na Razdrtem videl celo orla s čake francoskega vojaka, toda dokler ne bomo imeli vsaj kake fotografije, bodo to samo govorice. Potrjeno dejstvo so samo številne svinčene krogle in nekaj drobnih predmetov. Tem pripada tudi avstrijska

    Preberi več

  • KRALJ MATJAŽ – DVAKRATNA LAŽ

    Z več zgodovinskimi dejstvi je bilo že dokazano, da slovenski zgodovinski junak kralj Matjaž ni bil madžarski kralj Matija Korvin, kot je v 16. stoletju prvi zapisal neki italijanski popotnik in so potem nekritično za njim ponavljali vsi pisci, pač pa je bil to slovenski kmečki kralj Matjaž iz leta 1478. Z vso svojo vojsko

    Preberi več

  • BROŠKA

    V nekem gozdu nad cesto pred Velenjem se je ohranil star srebrnik, ki ima svojo zgodbo. Najprej je bila to samo srebrna petnajstica, ki je bila leta 1745 kovana za Madžarsko v kovnici v Kremnici na Slovaškem. Na sprednji strani je imela podobo mlade vladarice Marije Terezije, na drugi strani Marijo z malim Jezusom v

    Preberi več

  • ZELO REDEK KOVANEC

    V zbirki Vojnega muzeja Logatec je bakreni kovanec, ki ga je numizmatik Albin Pogačnik opredelil kot veliko redkost. Natanko takega naj ne bi našel niti v literaturi. Kot je zapisal: RRR Ranieri Zeno 1253-68,1-4 denarja, katalog Gambrini št. 34. Kovanec se je ohranil pri Vipavi. (napis pod sliko) 14. Zadnja stran kovanca iz obdobja 1253-1268

    Preberi več

  • VITEŠKA OSTROGA

    V visokem srednjem veku sta meč in ostroga pripadala samo vitezu, kot bojevniku konjeniku. Zato v nemščini, francoščini in italijanščini ista beseda pomeni hkrati viteza in konjenika. Vojni muzej Logatec hrani lepo zbirko ostrog. Večinoma se jih da pojasniti s krajem, kjer so se ohranile, ali z zgodovinskim dogajanjem na nekem kraju. Kljub temu je

    Preberi več

  • BAŠELJ – NEDOKONČANA SEKIRA

    Z Bašljem je povezana – ob vsem drugem zgodovinskem bogastvu – tudi nedokončana železna sekira. Ni znano, kateremu predelu Bašlja pripada, tudi ne, ali jo je mogoče povezati s katerim drugim predmetom, ki bi pomagal pri opredelitvi njenega nastanka. Ta nedokončana sekira je predvsem zelo težka. Neobičajno težka celo za težke drvarske sekire. Počez je

    Preberi več

  • IZMIŠLJENI KRALJ ARTUR IN PRAVI KRALJ MATJAŽ

    Kralj Artur in njegovi vitezi okrogle mize so del svetovne zgodovinske dediščine, čeprav jih – takšnih, kot jih predstavljajo – sploh nikoli ni bilo in tega Angleži niti ne zanikajo. Ta slika o kralju Arturju sega tudi k nam. Kot je zapisala revija History v številki 65/2017, so se zgodbe o angleškem bojevniškem kraju začele

    Preberi več

  • PREŠERNOV UVOD H KRSTU KOT ZGODOVINSKA IZMIŠLJOTINA

    Na hribu Ajdovski gradec, kjer naj bi po Prešernovem opisu v pesnitvi Uvod h Krstu pri Savici prišlo do velikega boja s kupi mrličev, ni bilo nobene bitke, kot so pokazale arheološke raziskave tega hriba. Toda pesniška izmišljotina ostaja in k njej so pri izdaji knjige leta 1950 pomagale tudi ilustracije. Njihov avtor je bil

    Preberi več

  • GRADIVO DR. KOSA ZA ZGODOVINO SLOVENCEV KOT PROBLEM

    Zgodovinar, ki je najbolj zaznamoval sodobno slovensko zgodovinopisje zgodnjega srednjega veka, je bil dr. Franc Kos (1853-1924). Na Dunaju je študiral zgodovino in zemljepis ter slavistiko pri dr. Franu Miklošiču. Na Dunaju je leta 1881 tudi doktoriral iz antične zgodovine. V Enciklopediji Slovenije mu je dr. Bogo Grafenauer postavil naslednji spomenik: »Kos je bil največji

    Preberi več

  • OD KOD IN OD KDAJ PRISELITEV SLOVENCEV – ZLAGANA ZGODOVINA

    Danes ni uradne zgodovinske knjige ali šolskega učbenika, ki ne bi kot nesporno zgodovinsko dejstvo navajal to, kar imenujejo »priselitev Slovanov«. Slovanov in ne Slovencev, saj naj bi bili ti samo del velike praslovanske skupnosti. Med vsemi Slovani so se naselili najbolj zahodno. Zanje, to je za naše prednike, so iznašli poimenovanji Alpski Slovani ali

    Preberi več

  • TREMISSIS ANASTAZIJA I.

    Bizantinski cesar Anastasius I. Dicorus, grško Anastasios, se je rodil leta 431 v Draču, tedanji Iliriji, današnji Albaniji. Njegov oče je bil državni uradnik. V državno službo je stopil tudi njegov sin. Uveljavil se je kot zelo uspešen administrator, zlasti na finančnem področju. Zato je na uradniški lestvici hitro napredoval. Bil je tudi zavzet vernik,

    Preberi več

  • DEPOJI KOT PRIKAZ MATERIALNE KULTURE SLOVENCEV V 6. STOLETJU

    Na Dolenjskem je hrib, ki v arheološki literaturi ni neznan. Na njem je izkopaval že Pečnik in je domneval, da je bilo na hribu v starejši železni dobi gradišče. Arheologija je ugotovila, da so na vrhu hriba ostanki močnega suhega zidu, na katerem je grajen z malto vezan zid. Zaradi tega zidu in zaradi najdenih

    Preberi več

  • ANGO ALI NEKAJ DRUGEGA?

    Ango je bila sulica posebne oblike, značilna za oborožitev frankovskih in drugih bojevnikov na ozemlju bivše zahodnorimske države. Kot povedo najdbe v grobovih pomembnih frankovskih bojevnikov, je imel bojevnik običajno bojno sulico s širokimi listi, krati pa tudi zelo dolgo in ozko sulico v obliki kopja. Mogoče je tudi res opravljala vlogo kopja, čeprav njena

    Preberi več

  • POKRADLI ITALIJANI

    Leta 1960 so v kleti Drame v Ljubljani našli skriti arhiv, ki ga je gledališče tja spravilo med 2. svetovno vojno, da bi ga obvarovalo pred Italijani. Tam spodaj so gledališčniki, pripadniki Osvobodilne fronte, skrivali tudi marsikaj drugega. Tega italijanski okupatorji niso mogli vedeti, nekaj pa jim je vzbudilo sume, da so opravili hišno preiskavo.

    Preberi več

  • RIMSKI SREBRNIKI Z GRAJSKEGA HRIBA

    V numizmatični zbirki v Vojnem muzeju Logatec je samo devet rimskih srebrnikov, ki so po zatrdilu prejšnjega lastnika povezani s kontekstom Grajskega hriba v Ljubljani. Ker bi naj bil Grajski hrib kraj, kjer je bila nastanjena rimska posadka, se je mogoče vprašati, koliko ti srebrniki povedo o Grajskem hribu v zgodnjem obdobju rimske vladavine. Ali

    Preberi več

  • FIBULA Z VELIKIH BUKEV IN MORALA

    Nekoč je bila pravljica o cesarjevih novih oblačilih. Cesar je bil v resnici brez obleke, toda ker so goljufi lagali, da je oblečen, so zmagali goljufi in ne resnica. Toda ko je neki otrok vzkliknil, da je cesar gol, so ljudje spregledali, da so verjeli v laž. In pravljica se je srečno končala … Srečno

    Preberi več

  • OSTERWITZ

    V Vojnozgodovinskem zborniku št. 52 je Anton Korošec opisal, kako je na slovenska imena krajev naletel v zahodnem delu Avstrije. Tam imajo Doline in Grad, kar ni niti približno nemško. Toda očitno ni tako samo v Avstriji, pač pa tudi v vzhodnem delu Nemčije. V Nemčiji hranijo bronasto bojno sekiro (Streitaxt), ki so jo našli

    Preberi več