Nekaj gnilega je v deželi Danski … Naj mojster Shakespeare (ali kdor koli je že napisal tiste drame) ne zameri zaradi navedenega citata, vendar je natanko to, kar žele povedati naslednje vrstice. Naši oficirji in vojaki se kot pripadniki pakta NATO srečujejo s pripadniki drugih vojsk in ob tem z njihovo zgodovino. Tako prinašajo domov tudi knjige, v katerih tuje države predstavljajo sebi in drugim svojo zgodovino. Nekaj od tega zaide tudi v Vojni muzej Logatec. Podpolkovnik Branko Tušar je podaril knjige o vojni in vojaški zgodovini, ki so jih izdale Bolgarija, ZDA in Hrvaška.
Če ne bi Bolgarov spoznalo Prekmurje in potem naša Štajerska čez Ptuj in Maribor vse do Koroške, bi bilo mogoče ostati mrtvo hladen ob knjižici, ki predstavlja bolgarsko vojno zgodovino, tako pa to ni mogoče. To so bili tisti vojaki, ki so na Sremski fronti popuščali ob nemških napadih. Prekmurje se jih je zapomnilo kot pijance in posiljevalce. V Mariboru je bil maja 1945 vsako jutro na vratih komande mesta kup žensk, ki so prišle, ker so jih ponoči posilili Bolgari. Zdaj pa se ta ista država s svojo vojsko predstavlja kot osvoboditeljica Jugoslavije do Drave in Mure. Niti ene same besede pa o tem, da je leta 1941 kot nemška zaveznica sodelovala pri napadu na Jugoslavijo. Hitler ji je v zahvalo podaril Makedonijo, iz zgodovinskega spomina Bolgarije je izbrisano, da je bila v Makedoniji štiri leta okupator in kaj so tam počeli z ljudmi.
Na drugem koncu sveta niso nič drugačni.
Z našim oficirjem je prišla k nam knjižica iz Združenih držav Amerike The Alamo. Za ZDA nekaj svetega! Junaška obramba peščice branilcev proti več tisoč vojakom mehiške vojske. Na koncu vsi junaško padejo. To so nam prikazali tudi v več filmih. Junaški stezosledec Davy Crockett z rakunjo kučmo na glavi, ko je postrelil vse krogle, na koncu na obzidju po Mehičanih mlati s puškinim kopitom in tako herojsko tudi umre … in tako dalje in dalje. Ali bi si bilo mogoče predstavljati, da bi Američani v takšni knjižici, kot je ta, napisali preprosto zgodovinsko resnico, da ni tedaj šlo za nič drugega kot za to, da si ZDA priključijo ozemlje tuje države. Na jugu jim je bila najbližja Mehika in so segli po njej. Ameriška armada je skupinico prostovoljcev, ki se je hotela pri zavzemanju novih ozemelj posebej proslaviti, pustila v mehiškem samostanu na cedilu, tam pa tudi niso bili takšni junaki, kot jih prikazujejo v filmih. Preživeli branilci so se predali, tudi slavni Davy Crockett. Res pa je, da so Mehičani ujetnike postrelili, razen črncev in žensk. Tako je pod streli in ne v boju kot ujetnik končal tudi Davy Crockett.
Dve knjigi, ena iz Bolgarije in druga iz ZDA, vsaka s svojega konca sveta, pa vendar popolnoma enaki. Sebe in svoje zgodovine se ne sramoti tudi za ceno resnice.
Krona vsega pa so naši južni bratje Hrvati! Bolj kot lažejo ti o svoji zgodovini, je nemogoče lagati. Njihovo ministrstvo za obrambo je leta 2004 izdalo knjižico z zvenečim naslovom The Croatian Armed Forces. Najboljši papir, veliki format, vse v bleščečih barvah … in tako blesteča je tudi predstavitev hrvaške zgodovine med 2. svetovno vojno. Kot Hrvaška sporoča svojim zaveznicam v NATO in vsemu svetu, je bila med 2. svetovno vojno na zavezniški strani. Še več, na Hrvaškem je bila 22. junija 1941 ustanovljena celo prva protifašistična enota v Evropi! Ob tem, kakšni antifašisti so bili Hrvati, je dodano še to, da je bil voditelj jugoslovanskih partizanov Josip Broz Tito po narodnosti Hrvat. Niti besede, ampak res niti ene same besede o tem, da je aprila 1941 pod nemškim in italijanskim okriljem nastala ustaška marionetna država NDH, ki je Srbe in Jude ubijala samo zato, ker so bili Srbi in Judi, poleg tega pa še vse druge. In da se ta NDH ni bojevala na zavezniški strani, pač pa v okviru nemške vojske na bojišču proti Sovjetski zvezi. Tja je, to je proti zaveznikom, poslala celo svoje vojake, letalce in mornarje. Nič o tem, da so bili njeni ustaši razglašeni za enake zločince, kot so bili esesovci.
Zdaj pa smo tam – kako je mogoče, da pa je to pri nas, v tako imenovani samostojni državi Sloveniji, popolnoma drugače. Tudi najbolj svetlo se maže z blatom in poliva z gnojnico, da le čim bolj zaudarja. Strup umazanije je del politične drže; en politični pol se z njim ponaša, drugi mu molče pritrjuje.
Zakaj?
Zato, kot je nekdo zapisal že pred okrog petsto leti: Nekaj gnilega je v deželi Danski.
Lahko bi še dodal, vendar ni, da to niso navadni ljudje, saj so vsi vedeli, komu na vrhu dežele Danske je namenil te neizprosne besede.
Nekaj gnilega je …
99-1. Tako lažejo o svoji zgodovini sebi in svetu Bolgari …
99-2. … tako v Ameriki …
99-3. … krona laganja pa je Hrvaška