Doktorska disertacija s presežki – to je najustreznejša oznaka za knjigo, ki jo je izdal Slovenski etnografski muzej. Z njo je dobilo spomenik obdobje, ki se je končalo približno med leti 1980-1990. Konje, vole in krave so kot vlečne živali nadomestili traktorji. Komati za konje in jarmi za vole ter krave so pred hlevi ostali obešeni za okras, dokler jih niso ob prvem večjem obnavljanju poslopja zavrgli in le katerega spravili za spomin, toda samo na domačijah, kjer so še čutili svoje kmečke korenine.

V knjigi Jarmi je mag. Inja Smrdel jarmom namenila tako temeljito predstavitev, da je bilo zanjo potrebnih kar 490 strani. Zavidanja vredno delo! Po pojasnitvi tega orodja za vleko je predstavila njihovo zgodovino, ki so jo zaokrožili jezikovna ter evropska in svetovna predstavitev. Glavni del knjige je namenjen različnosti jarmov po slovenski pokrajinski razdelitvi, kot jih hrani Slovenski etnografski muzej in kot so zapisani, narisani in fotografirani v njegovi dokumentaciji. Muzej hrani spoštovanja vredno število jarmov in enojnih jarmov, zato je lahko tudi nastal tako temeljit pregled. Jarmi so v knjigi razdeljeni po tipoloških značilnostih, po tej razdelitvi se bo moral ravnati vsak pisec, ki bo o njih pisal v prihodnje.

Nekaj strani knjige je namenjenih polemiki s predstavitvijo jarmov v knjigi Slovenska ljudska umetnost iz leta 1981. Popravljena je navedba o najstarejši jasno prepoznavni podobi jarma na Slovenskem, saj je zdaj navedena letnica 1515 in kot krajevna opredelitev Koroška (str. 80). Ob tem je za piscem knjige Slovenska ljudska umetnost dodano še razmišljanje o tem, da so Slovani jarem verjetno poznali že pred naselitvijo pri nas in zanikanje s kolesom z Barja. K temu je mogoče dodati, da je bil jarem (da ne bomo posebej dodajali o dvojnem, kar ima avtorica popolnoma prav in ima dodatek samo enojni) dokazano v naših krajih v rabi že v rimskih časih in tudi v 7. stoletju, saj drugače Vojnozgodovinski zbornik in knjiga Hrušica-Vodice ohranjenih železnih delov teh jarmov ne bi mogla predstavitvi. Mogoče pa bi jih bilo kljub temu omeniti, čeprav niso v lasti Slovenskega etnografskega muzeja. Ob množici ugotovljenega in zapisanega v knjigi je to komaj omembe vredna malenkost.

(napis pod sliko)

29. Jarmi – sporočilno močna naslovna stran knjige