Javni zavod Kozjanski park, Podsreda 45, 3257 Podsreda
ZADEVA: Preimenovanje apartmajev na gradu Podsreda
Spoštovana direktorica, mag. Valerija Slemenšek,
22. novembra 2024 sem v večernih urah obiskal stari grad Podsreda, kjer je naša skupina imela voden ogled in večerjo. Sprejela nas je prijazna kustosinja, Nataša Ferlinc, ki je med drugim omenila, da nameravate apartmaje v gradu poimenovati po nekaterih tujih plemiških rodbinah (Attemsi, Windischgrätzi itd.). To me je pretreslo, zato vam pišem to pismo.
Dajem uradno pobudo, da se poimenovanju po teh, zgodovinsko gledano Slovencem tujim plemiškim rodbinam – odrečete, ker ni primerno. Če že, so celjski grofje edini, ki bi si kaj takega zaslužili. Gre namreč za tiste tuje nemške oziroma italijanske rodbine, ki so s slovenskimi ljudmi ravnale kruto. Stari gradovi in prangerji niso zgolj lepa kulturna dediščina, temveč v prvi vrsti opomnik, kaj je ta “gospoda” delala s slovenskim človekom, ga kaznovala in metala v ječe za prazen nič, kjer je v mukah umiral, ali pa so si kmetov žene jemali kot pravico do prve noči. Stari pregovor ne pravi zaman: “Dalje grada dalje vraga”.
Če torej, kakor je zaznati iz vašega predstavitvenega videa, res iskreno cenite sebe in svoje prednike ter tradicijo malega domačega delovnega človeka s Kozjanskega, potem poimenovanje po krvnikih vaših prednikov temu nasprotuje. Namesto tega lahko apartmaje poimenujete po slovenskih kmečkih upornikih in njihovih voditeljih, ki so bili pravi predniki vaših sedanjih prebivalcev iz Podsrede, Kozji, Pilštajna itd. Slovensko-hrvaški kmeči upor, katerega 450. letnico smo praznovali lani (1573), je bil zadušen prav pod gradom Kunšperk v bližini, kjer je plemiška vojska krvavo obračunala s kmečkimi uporniki. Kmečki uporniki so na primer napadli tudi grad Podsreda, kar bi si zaslužilo posebno predstavitev. Sobe bi se lahko poimenovale kot soba “1478” (Koroški kmečki upor kralja Matjaža), “1515” (vseslovenski kmečki upor), “1573” (slovensko-hrvaški upor pod vodstvom Matije oz. Ambroža Gubca), “1635” (Štajerski kmečki upor) in “1713” (Tolminski punt). To so letnice slovenskih kmečkih uporov proti tuji izkoriščevalski gospodi, ki je krajem (za)vladala z ognjem in mečem. Uporniki so se združili pod sloganom: “Za staro pravdo” in “Le vkup, le vkup, uboga gmajna”. To so bile tudi prve natisnjene slovenske besede iz leta 1515. S tem bi pokazali, da zgodovino ne le poznate, temveč jo tudi znate ovrednotiti, kar je bistvo vašega poslanstva.
Apartmaje lahko poimenujete tudi po starih sortah jablan, ki so tam tradicionalne (bobovec, voščenka itd.), ali pa, kar je še bolje, kar po lepih okoliških slovenskih krajih s Kozjanskega. Kaj je lepšega, kot imeti sobo z lepim slovenskim imenom Podsreda, Kozje ali katerim drugim slovenskim krajem od tam okoli?
Ni Vam (nam) torej treba (spet) upogniti hrbta pred tistim tujim plemstvom, ki danes znova steguje lovke po slovenski zemlji in je bilo lepo in olikano bolj kot ne samo papirju, sicer pa do slovenskih ljudi predvsem pasje. Če ne veste, protislovenski Windischgrätzi so si celo odkrito prizadevali in s tem uspeli (Gradišče in stari grad Hasberg, poglavje: Podlost po grofovsko, str. 312-313, 2020), da je bila Rapalska meja med Italijo in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev postavljena vzhodneje, v škodo slovenskih krajev in v korist Italije. Je treba še kaj dodati?
Moji pobudi boste sledili, a ne zaradi mene. Če domačini date kaj nase, boste to storili zaradi sebe, svojega ponosa in samospoštovanja. Sicer pa je imel Cankar prav (»Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!«).
Lep pozdrav,
J. Švajncer
Logatec, 26. 11. 2024
(napis pod sliko)
12A. Grad Podsreda, v osrčju uporov naših prednikov proti tuji gospodi