Stare fotografije povedo več, kot še toliko besed.

Podpolkovnik Brane Tušar ima v zbirki staro fotografijo, ki se je ohranila v zapuščini Franca Deželaka. Pred vojno je bil v Beogradu finančni uradnik žandarmerije v rangu kapetana, upokojen leta 1941, po vojni je živel kot upokojenec v Mariboru.

Na fotografiji je zadaj napisano: Pozdrav stricu Francu, 5. IV. 1952. Kot je mogoče sklepati, je to sliko Franc Deželak prejel od nečakov, najverjetneje malih Mariborčanov. Na sliki so fantek, ki je star približno dve leti, malo večja sestrica in še največja, ki ima mogoče pet ali šest let. Otročki so oblečeni, kot smo bili v tistih časih, ko je primanjkovalo vsega. Na fantkovi jopici je videti, da ni bila kupljena, pač pa spletena doma iz grobe ovčje volne. Bili pa so iz družine, ki je pripadala novim časom. Fantek ima na glavi titovko z zvezdo in v rokah leseno puško, kot da bi bil partizan. Zanj je bila partizanska kapa nekaj skoraj pravljičnega, za očeta in mamo pa potrditev njunega odnosa in pripadnosti narodnoosvobodilnemu boju in zmagoviti oblasti. Fantek za oblast še ni vedel, titovka z rdečo zvezdo in lesena otroška puška pa sta bili nekaj najlepšega, kar se mu je lahko zgodilo.

Samo misel, toda mogoče so bili to otroci ali vsaj sorodniki dr. Bogomirja Deželaka, rojenega leta 1922, pozneje profesorja na Visoki ekonomsko komercialni šoli v Mariboru?

Maribor je bil najbolj porušeno jugoslovansko mesto, toda življenje v njem je bilo lepo, ker je bil spet svoboden in slovenski, in iz leta v leto je bilo vse lepše in bolje.

(napis pod sliko)

82. Fantek s titovko z rdečo zvezdo in leseno puško ter njegovi sestrici