Težko si je predstavljati miselni svet naših prednikov pred približno tri tisoč leti! Zakaj bi lepo in veliko bronasto plavutasto sekiro dali v ogenj in jo potem razbili ali pa – obratno – bi jo najprej razbili in potem še dali v ogenj, nazadnje pa skrili in nadnjo zvalili veliko skalo?

Bronasta sekira s takšno zgodbo se je ohranila na velikem gradišču na Povirju pri Sežani. O tem, kaj se je z njo dogajalo, je mogoče samo ugibati. V bronasti dobi orožja niso obredno uničevali, bronaste meče so darovali neznanim božanstvom tako, da so jih metali v reke in jezera. Mušja jama je bila polna bronastih sekir raznih velikosti, toda darovane so bile cele. Zelo verjetno je sklepanje, da je bila ta jama vhod v mitološki Had in ne tista v Grčiji, ki z Mušjo jamo ni z ničemer primerljiva, tako je neznatna in skromna.

Pri nas je bilo najdenih veliko bronastih sekir, nožev in bodal kjerkoli in ne na natanko določenih prostorih, ki bi jim bilo mogoče pripisati, da so bila tam bivališča ali daritveni kraji. Večji in manjši kosi brona so imeli že v bronasti dobi  pomen denarja in ne šele potem v železni, kot razlaga numizmatika. To so bili kosi brez vsake oblike ali razbiti deli bronastih srpov in nožev, ki jih niso izmaličili.

Bronasta sekira s Povirja pripada po obliki srednji bronasti dobi, to je 16.-14. st. pred našim štetjem. Raztolkli so jo skoraj do neprepoznavnosti in še prelomili. Ali so po njej udarjali s kamnom, drugim bronastim predmetom ali pa se je to zgodilo potem, ko so imeli že močne železne sekače in kladiva? Bron ali kamen sta verjetnejša, saj bi železno kladivo zanko na vrhu sekire zdrobilo, ne pa da je samo  zbita. Oba kosa, ki sta se ohranila, merita skupaj okoli 11,5 cm. Približno tretjina sekire z rezilom manjka, sekira, ko je bila še cela, je bila dolga okoli 15-18 cm. Če bi jo nekdo razbijal, da bi iz nje dobil kose brona, ki jih bo imel za denar, bi razbil tudi zadnji del sekire, ne pa da ga je samo stolkel. Z uničevanjem sekire si je dal veliko dela, tudi prelomiti je ni bilo lahko, saj je na prelomljenem delu debela 0,7 cm.

Mogoče se je kje na podoben način in podobno razbita ohranila še katera sekira, ki bi pomagala pri razlagi, zakaj razbita in izmaličena sekira pod skalo na Povirju?

(napis pod sliko)

2. Razbita in stolčena bronasta sekira s Povirja