Naslov tega zapisa sem si sposodil iz knjige z istim naslovom, avtorice Marie Janine Calic, namerno in z iskrenim  razlogom. V svoji bogati knjižnici imam vse knjige, ki opisujejo Tita. Vse sem prebral in napisali so jih v glavnem avtorji iz takratne bivše skupne domovine Jugoslavije. Zadnjo knjigo o Titu sem prebral pred časom z zgornjim naslovom. Titovo biografijo je napisala ena največjih strokovnjakinj za zgodovino Jugovzhodne Evrope. Obiskala je mnoge arhive in se dokopala do veliko fotografij in pomembnih informacij. Ustvariti sem si želel mnenje tujega avtorja o našem bivšem predsedniku Titu in še zdaleč od tega, da bi delal kakršnokoli reklamo za omenjeno knjigo. Je pa odgovor vsem tistim, ki Tita blatijo na vse mogoče načine. Zame sramotno in skrajno podlo ter primitivno.

Kot sem omenil, hotel in želel sem si pridobiti mnenje o Titu še z druge plati, plati tujca, ki je popolnoma neodvisen in neobremenjen. Knjigo sem prebral in ob njej dobesedno užival. Objektivnost z resnicoljubnostjo je tista, ki nekaj šteje in daje knjigi vrednost, pomen in veličino. Tita je izjemno lepo in spoštljivo okarakterizirala. Na koncu prebrane knjige sem bil zelo ponosen, da je bil naš predsednik tovariš Tito partizanski komandant in velik vojaški strateg in resnično zelo velik državnik. V veliko čast in privilegij si tudi štejem, da sem v njegovem času domovini služil kot Titov gardist.

Za to si iskreno želim, da ime Tita ohranimo v spoštljivem in nepozabnem spominu. Nekateri kar tekmujejo, kako mu nameniti večji pljunek. To me to boli in tistim spreobrnjencem povem, kdo vse je bil na njegovem pogrebu in da je vsa država Jugoslavija jokala za njim. Tudi jaz.

Na Titovem pogrebu je bilo 209 delegacij iz 127 držav. Bili so 4 kralji, 5 princev, 31 predsednikov držav, 22 predsednikov vlad, 6 predsednikov parlamentov in 47 zunanjih ministrov.

Titove sposobnosti so cenili celo njegovi sovražniki. Med njimi je bil eden vodilnih nacistov Heinrich Himmler. V svojem govoru o Titu je dejal: »Hočem vam navesti še en primer žilavosti. Žilavost maršala Tita. Reči moram, da je to star komunist, ta herr Josip Broz, da je odločen. Žal je naš nasprotnik. Ta je res zaslužil naslov maršala. Ko pa ga primemo, končamo z njim takoj, o tem bodite prepričani. Naš sovražnik je, ampak jaz bi hotel imeti ducat Titov v Nemčiji, mož, ki bi bili voditelji ter bi imeli tako odločnost in tako krepke živce, da se nikdar ne vdajo, pa če so tudi popolnoma obkoljeni…«

Vsekakor je bilo izrečenih in napisanih veliko pozitivnih komentarjev v prid Titu tudi na strani zaveznikov. Da bi navajal vse, je nemogoče, saj bi moral napisati preveč.

Zato težko razumem ljudi, ki sejejo v naši domovini toliko sovraštva do tistih, ki so se uprli okupatorjem, ki so nam namenili narodovo smrt. To je  popolnoma nerazumljivo in dobesedno sprevrženo dejanje. Z bolečino v srcu spremljam tudi skrunjenje partizanskih spomenikov. Kam vse to pelje?

Srečko Križanec

(napis pod sliko)

72. Tito, kot ga je upodobil kipar Marjan Keršič