Kategorija: Vojnozgodovinski zbornik 57

  • PRIPOMBE K OSNUTKU ZAKONA O VAROVANJU KULTURNE DEDIŠČINE (ZVKD-2)

    Združenje lastnikov starin ostro nasprotuje prikriti nacionalizaciji zasebnih muzejev po osnutku ZVKD-2, ki krši ustavne pravice in priviligira državne muzeje.

    Preberi več

  • MANIFEST ZA REŠITEV SLOVENSKE ARHEOLOGIJE

    Uvod Kakor sem napovedal v knjigi Gradišče in stari grad Hasberg, se je potrdilo. Te knjige z vsemi sporočili, vključno s temi, ki so tokrat pred Vami v zadnji od doslej izdanih, po volji vladajočih v slovenski arheologiji ne smejo obstajati. Kako je mogoče, da tako pomembna in prelomna zgodovinska in arheološka dela izda Vojni

    Preberi več

  • PRED NOVO VELIKO VOJNO

    Sporočili so nam, kako je srbski predsednik Aleksandar Vučić napovedal, da se bo čez nekaj mesecev začela velika svetovna vojna. Kar tako tega ni rekel, on gotovo ve, kaj in zakaj govori. Toda tudi če te njegove napovedi ne bi bilo, kažejo na to številna dejstva. Zgodovina je učiteljica življenja, kot so rekli stari Rimljani,

    Preberi več

  • ZAPIS O NEKEM DOGODKU, KI SE BO NA ŽALOST ZGODIL IN ZGODOVINSKI ZBIRKI, KI JE NE BO VEČ

    Sem Anton Korošec, veteran vojne za Slovenijo, kot rezervist pripadnik Teritorialne obrambe in Slovenske vojske od leta 1972 do leta 2003 v 71. OštTO V Mariboru, s činom major in kot obveščevalec. Od leta 2004 do leta 2020 sem predsedoval Območnemu združenju vojne za Slovenijo Maribor. Leta 2007 smo mariborski veterani dobili od Ministrstva za

    Preberi več

  • SERPENTINŠKOVIH NEKAJ

    (prejeto po elektronski pošti) Vse te protiženske domislice niso tu zato, da bi kateri od bralcev zgrožen pomislil, le kako je lahko Vojnozgodovinski zbornik s takšno objavo padel tako nizko, pač pa zato, da pokažejo današnje stanje in raven duha v naši državi, v Sloveniji, in kako lahko nekdo s takšno ravnijo izražanja in s

    Preberi več

  • PRIJAZEN IN POPOLNOMA NEVSILJIV PREDLOG

    (celo z malo zadrege, da je nekaj takega sploh treba predlagati) Razglednice Kolesarskega društva Vojnik so v samem vrhu najlepših razglednic, ki na Slovenskem nastajajo po motivih starih razglednic, če niso celo najlepše. Tudi vsakoletna kolesarka vožnja, ki jo priredijo, potrjuje, da gre za ljudi, ki so z dušo in srcem pri svojem društvu, zato

    Preberi več

  • FRANC KSAVER MEŠKO IZ NAŠE DRUŽINE

    Svoja prva leta in potem vse počitnice ter praznike sem preživel na majhni kmetiji maminih staršev dve uri nad Ormožem in uro do Tomaža. Hišna številka je bila Hranjigovci 9. Njen prvi gospodar, za katerega so mi naši domači povedali, je bil Alojz Meško. To je bil moj pradedek. Zato se je hiši po domače

    Preberi več

  • MEŠKOVO LETO

    Leto 2024 je na Koroškem potekalo v znamenju spomina na pisatelja Franca Ksavra Meška. V Ormožu in Slovenj Gradcu so pripravili simpozija o Meškovem življenju in delu. V knjižnici Franca Ksavra Meška je bil 28. oktobra 2024. V muzeju v Slovenj Gradcu je pisatelju Mešku namenjena posebna soba. Dali so natisniti beležke, knjižno kazalko, priponko,

    Preberi več

  • NEKAJ MALEGA O BORCIH ZA DOMOVINO DOMA IN PO SVETU

    Kadar se je moja hčerka Nina podala na potepanje po svetu, mi je vedno povsod poiskala in prinesla za spomin kakšno fotografijo ali knjigo, ki govori o vojaški zgodovini tiste države, v kateri je bila kot popotnik. Vsak človek skriva v sebi določene želje in smisel za različne dejavnosti. Ljudje smo si na veliko srečo

    Preberi več

  • GASILSKA ZVEZA SLOVENIJE 1994-2024

    Dve leti po osamosvojitvi Republike Slovenije, je slovenski parlament sprejel nov zakon o gasilstvu. V spomin na ta pomemben dogodek je Gasilska zveza Slovenije dala izdelati spominski kovanec. Na njem je stavba slovenske skupščine v Ljubljani. Kovanec meri 2,8 cm. (Napis pod sliko) 81a-1 in 81a-2. Spominski kovanec 1994-2024 z obeh strani

    Preberi več

  • DELOVNA UNIFORMA CIVILNE ZAŠČITE REPUBLIKE SLOVENIJE

    V skladu s Pravilnikom o identifikaciji k dopolnilnem protokolu št. 1, z dne 18.8.1949 k ženevskim konvencijam morajo biti pripadniki Civilne zaščite (v nadaljevanju CZ) in objekti, ki jih uporablja so označeni s posebno oznako (temno moder enakostranični trikotnik na oranžni podlagi). Pripadniki CZ predpisane oznake nosijo na svojih uniformah. Do leta 1992 so slovenski

    Preberi več

  • DVA SPOMINSKA NAŠITKA ROLE 2 BL

    V Vojašnici Vincenca Repnika v Slovenski Bistrici se je junija 2022 s pozitivno oceno sklenilo ugotavljanje pripravljenosti končnih operativnih zmogljivosti premične bolnišnice Role 2BL, ki deluje v okviru Vojaške zdravstvene enote Slovenske vojske. Ob tej oceni je bolnišnica pridobila naziv »BL«, kar v angleščini pomeni »Basic land«. Bolnišnico Role 2BL sestavljajo poveljstvo, zdravstveni del in

    Preberi več

  • IZHODIŠČNE TOČKE ZA RAZMIŠLJANJE O SLUŽBENIH UNIFORMAH SLOVENSKE VOJSKE

    (Napisano na željo generala dr. Dobrana Božiča in mu poslano) Različica 1 – sedanje uniforme, če se Slovenska vojska ne odloči za nove službene uniforme Sedanja službena uniforma Slovenske vojske je turobna, prej pogrebniška kot spodbudna. Kaj je mogoče storiti? Najprej zamenjati gumbe. Posneti obliko in velikost gumbov oficirske uniforme Velike Britanije. Primerke predložiti dosedanjemu

    Preberi več

  • UNIFORME EVROPE

    Knjiga, ki po količini objavljenega gradiva nima primere. Vojaške, policijske, gasilske in druge uniforme v zbirki Vojnega muzeja Logatec. Največ je slovenskih in jugoslovanskih uniform, bogato so zastopane Avstrija, Češkoslovaška, Sovjetska zveza, Združene države Amerike, Velika Britanija, Italija, Nemčija in druge. Tudi čini in oznake. Veliki format, najboljši papir, 726 strani, trda prava vezava. Knjiga,

    Preberi več

  • SPOMENIK POD PLAZOM

    Tukaj blizu Socke kjer sem doma, približno 20 minut hoje od doma, je 14. divizija izvršila preboj. O tem priča spominska plošča, ki je pritrjena na zid pri samotni hiši ob potoku Hudinja. Domače ime te domačije je pri Senegaškem mlinu. Gotovo je bil nekoč tukaj mlin, ki ga že davno ni več. Je pa

    Preberi več

  • ŠE O POHODU 14. DIVIZIJE

    Hvala za ta zapisa. Oba sta globoka, premišljena in argumentirana. Žal pa proti vetru … In to je po navadi vsaj mokro, če ne boleče. Z obema pa se osebno povsem strinjam. Moj sosed, ki je umrl nekje v zgodnjih osemdesetih, je bil udeleženec pohoda štirinajste. O tem ni veliko govoril nikoli, je pa svojim

    Preberi več

  • DVA KOVANCA VOJNEGA MUZEJA LOGATEC 2024

    Prvi upori Slovencev proti Nemcem 763, 765 in 769 Po razpadu Jugoslavije se je v vseh njenih nekdanjih republikah, zdaj samostojnih državah, razmahnilo domače zgodovinopisje, razen v Sloveniji. Tu se je zgodilo obratno, še huje, novodobno slovensko zgodovinopisje ne priznava več niti tega, kar je še v jugoslovanskih časih veljalo za neizpodbitno. Sedanji slovenski vladajoči

    Preberi več

  • JANEZ MENART, JANEZ JANŠA – DVE SLIKI, DVA SPOMINA

    Prvič so me vrgli iz službe v začetku leta 1979, v Mariboru, ko so me odstavili kot glavnega urednika Večera, čeprav je bila glavna odločitev sprejeta čisto zgoraj, v Ljubljani. Časopisi so bili v pristojnosti predsednika SZDL. Bilo je zaradi generala Maistra. Spomladi 1990 sem se v Ljubljani znašel na zavodu za brezposelne zaradi Ministrove

    Preberi več

  • STRELJANJE IN SMUČANJE NA GOLTEH

    Svojo knjigo in s tem neizbrisen zapis v čas so dobila tudi tekmovanja v smučanju in streljanju na Golteh. Izdala sta jo Območno združenje slovenskih častnikov Velenje in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Velenje. Njen urednik je bil Alojz Slavko Hudarin, člani uredniškega odbora pa Matjaž Klemenčič, Stane Tajnšek, Marjan Lampret, Srečko Gračner, Bojan

    Preberi več

  • NEPRECENLJIVA VREDNOST PRAPORA

    Vsako društvo si po navadi močno prizadeva, da si pridobi svoj društveni prapor. Tudi naša domoljubna društva v Štorah, ki jih vodim, nismo prav nobena izjema. Prapor je izjemno pomemben in z izvezenimi simboli in zlato okrasno vrvico predstavlja posamezno društvo oziroma organizacijo. Vsled tega je seveda temu primerna njegova relativno visoka cena. Tudi drogovi

    Preberi več

  • SAMOSTOJNA SLOVENIJA KOT DRUŽINSKI SPOMIN

    Sem študent matematike in bolj se s svojo mamo, profesorico zgodovine, pogovarjam o zgodovini, raje imam matematiko. Številke, vsota, razlika, zmnožek, enačbe, neznanke in višja matematika, kjer številk skoraj ni več, vse je zelo jasno in takoj razvidno, ko pa pridem do zgodovine, mi ni več jasno čisto nič ali pa ob tem ali onem

    Preberi več

  • ČELADA PADLEGA KOMANDIRJA IN DRUGI PREDMETI IZ STRAŽNICE JLA V NOVI VASI NA KRASU

    O bojnem delovanju Samostojne bojne skupine 6. pokrajinskega štaba za Teritorialno obrambo Severnoprimorske pokrajine (SBS6. PŠTO) sem že pisal v Vojnozgodovinskem zborniku številka 29, leta 2007, kjer je na kratko opisana tudi ena od bojnih akcij, ki so jih izvedli pripadniki SBS v osamosvojitveni vojni leta 1991. V tem prispevku pa predstavljam pridobitve iz omenjene

    Preberi več

  • NE ZABORAVITE 1991!

    Ne pozabite, tudi to je bila vojna za Slovenijo! Čisto drugačna resničnost za tiste, ki je niso gledali samo na televiziji. 72a. (pod sliko brez napisa, besedilo čez celo stran, da ga je mogoče prebrati)

    Preberi več

  • PEKRSKI DOGODKI 1991 – 33 LET ZAVAJANJA

    (pismo iz Maribora, prejeto po pošti 27. 9. 2024, imena izpuščena, ker gre za iskanje zgodovinske resnice in ne obračun s posamezniki) Resnica je prepovedana, zanjo si lahko tudi obsojen in kaznovan, pa kljub temu je 33 let molčanja in zavajanja dovolj. Znano je, da je 710. učni center v Pekrah 23. 5. 1991 ob

    Preberi več

  • ŠE MOJ SPOMIN NA PEKRE 1991

    Leta 1991 je po 23. maju in obkolitvi učnega centra v Pekrah tam nastalo posebno vzdušje, zato sem se 28. maja odpeljal tja, da nekoliko vplivam na razpoloženje in dvignem moralo, če uporabim ta vojaški izraz. Vse oficirje iz učnih centrov Ig in Pekre sem poznal in oni so poznali mene. Aprila 1991 smo jih

    Preberi več

  • MOJ SPOMIN NA OBRAMBO 710. UC TO 28. MAJA LETA 1991

    Po 23. maju 1991 se zadeve v Mariboru in v 710. učnem centru Teritorialne obrambe niso umirile. Stalna povišana pripravljenost, alarmi in vojna živcev je prispevala k temu, da smo bili že pošteno izčrpani. V JLA so izvajali vajo Bedem  91 z namenom da okrepijo  psihični pritisk in ustrahujejo Slovenski narod  na poti k samostojni

    Preberi več

  • MSNZ LJUBLJANA OKOLICA

    Pod naslovom Dolg domovini, zbornik Manevrske strukture Narodne zaščite Ljubljana okolica, je izšla skrbno urejena in bogata knjiga s predstavitvijo delovanja te organizacije od njene ustanovitve avgusta 1990 do ukinitve oktobra v istem letu. Njen glavni urednik je bil polkovnik Bojan Končan, poleg njega sta bila v uredniškem odboru še Jože Arko in Jožef Molk.

    Preberi več

  • LIPA KOT LEP SPOMIN

    Bančniki bodo rekli, da denarja z imenom lipa ni bilo nikoli, vendar se hudo motijo. Naš denar, imenovan lipa, je bil, in težko verjetno, da vsakemu, ki si ga je spravil, ne prikliče v spomin nekaj, česar skoraj ni mogoče verjeti. Naj so od takrat minila več kot tri desetletja in so tisti, ki so

    Preberi več

  • ZNAK TO VELENJE

    Ob vprašanju o objavljenem znaku TO Velenje v Vojnozgodovinskem zborniku št. 56 lahko odgovorim, da znak poznam. Takšne znake smo pripadniki Pokrajinskega štaba TO za Koroško dobili od Občinskega štaba TO Titovo Velenje med letoma 1980 in 1984 kot znak zahvale za sodelovanje. Znaki so bili podeljeni brez kakšnega dokumenta. Znaki so bili očitno oblika priznanja

    Preberi več

  • ŽELJKO BREŽE IN NJEGOVA UNIFORMA OFICIRJA VOJNE MORNARICE

    Zbirka uniform Vojnega muzeja Logatec je bogatejša za več kosov uniform oficirja jugoslovanske vojne mornarice Željka Brežeta. Kot posebnost so med njimi tudi nizki beli čevlji za poletno slavnostno uniformo in še oficirski visoki zimski čevlji. Željko Breže je bil rojen leta 1950 v Mariboru. Njegova mati je bila učiteljica. Starejši brat Borivoj, rojen leta

    Preberi več

  • PODPOLKOVNIK FRANC KLINAR

    Franc Klinar je bil dirigent Reprezentativnega orkestra garde JNA. Rodil se je na Svetini nad Štorami leta 1915 in je bil šesti otrok od desetih. Glasba mu je bila verjetno že položena v zibelko, kot temu radi rečemo. Že pri štirinajstih letih se je odločil, da gre v glasbeno šolo. To so mu omogočili in

    Preberi več

  • MARIBORSKA ŠTUDENTSKA SKUPNOST IN NJEN VODITELJ

    (Napisano za zbornik o študentskem gibanju 1968-1974, zaradi neznanih razlogov, po neznani odločitvi in brez pojasnila besedilo ni smelo biti objavljeno. Kot uredniki so navedeni Tomaž Kšela, Marjan Vešnar, Lenart Šetinc in drugi. V Vojnozgodovinskem zborniku je besedilo natisnjeno zato, da bo ostal spomin, kakšne vrste demokracija je leta 2024 vladala v Sloveniji, očitno pa

    Preberi več

  • DVA DAVNA SPOMINA – O FIČKU IN KOZOROGU NA RADIJSKI ZVEZI

    Fičko Ubogi ostareli in odsluženi Fičko, kaj vse si videl, doživel, prestal in pretrpel v svojem mandatu, ko si bil dodeljen v službo Milice. Omogočil si boljšo mobilnost. Služil si za prevoze, dajal si nam streho, varoval si nas pred vetrom, dežjem in soncem. Tvoja kolesa se niso ustrašila nobenega klanca, makadama ali kolovoza, ko

    Preberi več

  • STRANKA »ČEKIČA, PLUGA I PERA« LETA 1961 V MARIBORU

    Januarja 1961 je prišlo v Mariboru do dogodkov, ki so se končali zelo drugače, kot so si sodelujoči predstavljali. Starejši moški družbi, ki je večere preživljala s posedanjem v bifeju Velike kavarne, se je pridružil neki Zagrebčan. Ta je načel, da novi zakon omogoča ustanovitev časopisov in tudi strank, on bi začel z njenim ustanavljanjem

    Preberi več

  • JANKO GLAZER IN LADJA POHORJE

    Prvo slovensko pomorsko podjetje je bilo pod imenom Agramit ustanovljeno leta 1947. Januarja 1954 je bilo preimenovano v Slovenijalinije, 22. oktobra 1954 pa je bila ustanovljena Splošna plovba, pomorsko podjetje, ki je predstavljalo ladijsko moč Slovenije. Imelo je celo več kot 20 prekooceanskih ladij. Na morjih in oceanih je bilo toliko slovenskih pomorščakov, da so

    Preberi več

  • MEDALJA STRELSKE ZVEZE SLOVENIJE Z LIKOM PARTIZANA

    Tradicija strelstva v Štorah sega v trideseta leta prejšnjega stoletja. Razumljivo, da se je ta strelska dejavnost med drugo svetovno vojno prekinila. Ponovno so v Štorah ustanovili strelsko društvo Kovinar leta 1948. Isto leto je bila 9. maja, prav na dan zmage nad fašizmom in nacizmom, ustanovljena Strelska zveza Slovenije. Težko sodim, kdaj nam je

    Preberi več

  • OKROGLICA 1953 PRECEJ DRUGAČE

    V Avstraliji je bila kupljena skupina fotografij, ki so bile posnete na veliki proslavi na Okroglici leta 1953. Nemogoče je vedeti, kako so prišle tja, po dovršeni tehniki in izbiri motivov jih je najverjetneje posnel neki fotoreporter. Seznama tujih akreditiranih novinarjev gotovo ni več nikjer, če bi bil, in če bi bil na njem fotoreporter

    Preberi več

  • KOMPAS – ČEMU?

    Jugoslovanska armada, od 22. decembra 1951 dalje z imenom Jugoslovanska ljudska armada, je bila velika in močna vojska, organizirana, oborožena in urjena za frontno vojskovanje, če tako imenujemo spopad velike vojske s podobno sovražno vojsko. Vojski nastopata druga proti drugi, če ni vojna odločena takoj, se oblikuje bojna črta, ki se – odvisno ob bojnih

    Preberi več

  • PARADA NA BLEDU

    V počastitev desete obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda je 27. aprila 1951 na Bledu potekala slavnostna povorka s proslavo. Na njej je sodelovala tudi četa iz Šole ljudske milice. Ta šola je bila tedaj v Begunjah na Gorenjskem. Miličniki so korakali s paradnim korakom. Takrat je nastala fotografija korakajočih miličnikov. Četo miličnikov je vodil

    Preberi več

  • MARJAN CIGLIČ Z GOLEGA OTOKA

    V 70-tih in 80-tih letih prejšnjega stoletja so bili v Sloveniji trije veliki časopisi, Delo, Večer in Ljubljanski Dnevnik, ena televizija in en radio z dopisništvi v večjih krajih. Zato tudi novinarjev ni bilo veliko in smo se vsi bolj ali manj poznali, vsaj na videz. Dnevnikovega fotoreporterja Marjana Cigliča ni bilo težko zgrešiti. Bil

    Preberi več

  • TITO, LENIN IN STALIN

    Če bi vedeli, v katerem mestu so imeli kino Kozara, bi lahko določili tudi kraj, kjer je bila v letih 1946, 1947 ali 1948 posneta nenavadna fotografija. V tistih časih razpored slik političnih voditeljev ni mogel biti nobeno naključje. To je bilo zelo pomembno politično sporočilo. Ni si bilo mogoče niti zamisliti, da bi si

    Preberi več

  • DRUŠTVO ZA KULTURNO SODELOVANJE SLOVENIJE Z ZSSR

    Ministrstvo za notranje zadeve Narodne vlade Slovenije je 10. julija 1945 vzelo na znanje Pravila Društva za kulturno sodelovanje Slovenije z ZSSR, s čimer je bilo Društvo ustanovljeno. Akt je podpisal minister za notranje zadeve Zoran Polič. Pred tem je ta Pravila 14. Julija 1945 odobrilo Društvo za kulturno sodelovanje Jugoslavije z ZSSR. V Ljubljani

    Preberi več

  • POLJSKI OFICIR IZ LETA 1943

    Poljaki imajo to nesrečo, da leži njihovo ozemlje med dvema velikima državama, Nemčijo in Rusijo, in od nekdaj je po svetu tako, da si velike sile prilaščajo ozemlje manjših sosed. Leta 1410 so Poljaki v bitki pri Grunwaldu premagali Nemški viteški red in za nekaj časa ustavili prodiranje Nemcev, toda v 18. stoletju so se

    Preberi več

  • KOČEVSKI ROG IN TEZENSKI JAREK 1945

    Decembra 2004 se je pri meni v Vojnem muzeju Logatec oglasil dr. Mitja Ferenc, profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot zgodovinarju so mu zaupali opredeljevanje porekla predmetov, ki so pripadali zgodovini 2. svetovne vojne iz grobišč iz leta 1945. Prišel je, da bi mu pomagal pri pojasnjevanju odlikovanj in znakov, ki so jih našli

    Preberi več

  • AMERIKA ZA ITALIJO IN NE ZA NAS, NJENE ZAVEZNIKE V SKUPNEM BOJU PROTI NEMČIJI IN ITALIJI

    Zbirka Vojnega muzeja Logatec je pred nedavnim postala bogatejša za nekaj starih vojaških zemljevidov, ki jih je podaril mag. Jernej Kožar, leta 1991, med vojno za Slovenijo, pripadnik Ministrstva za obrambo. Med njimi je posebne pozornosti vreden zemljevid vojske ZDA iz leta 1943, na katerem je zahodna Slovenija. Bolje rečeno – ni zahodne Slovenije, saj

    Preberi več

  • LJUBLJANA 15. MAJA 1945 – ALI KAKO MALO LAHKO SLOVENCI VERJAMEMO ANGLEŽEM IN AMERIČANOM

    Ljudska pravica, dnevni časopis, ki je izhajal v Ljubljani, je v četrtek, 17. maja 1945 na prvi strani natisnil naslednji članek: Pozdrav generallajtnantu Petru Drapšinu in zavezniškim oficirjem Na čast generalnemu poročniku Drapšinu, osvoboditelju Trsta in njegovim gostom, ameriškemu generalu Williamsu in britanskemu generalu Cheyneju, je priredil predsednik prve narodne vlade Slovenije tovariš Boris Kidrič

    Preberi več

  • SPOMIN NA NAŠ TRST

    Ko mi je bilo, otroku, komaj 15 let, sem dobil volilno pravico, ker je bilo takrat v navadi, da so »gošarji« lahko volili in bili izvoljeni v vse organe oblasti, društva in druge oblike samoupravljanja, ne glede na starost. In jaz sem nekaj časa pred tem, med vojno, nosil partizansko puško in hajkal tam po

    Preberi več

  • KDO KAJ VE O POGREŠANIH?

    Maja 1945 se je vojna končala. Mnogi, ki so odšli v partizane, so se vrnili k tistim, ki so jih čakali, mnogi ne. O njih ni bilo nobenega glasu. Zato, da bi izvedeli, kaj se je z njimi zgodilo, so svojci spraševali po časopisih, ali kdo kaj ve o pogrešanih. Takšnih povpraševanj so bili iz

    Preberi več

  • PISMO MATERE GENERALU DUŠANU KVEDRU – TOMAŽU

    General Dušan Kveder – Tomaž, od konca leta 1944 in na začetku leta 1945 komandant Glavnega štaba Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, si je spravil in se je ohranilo v njegovi zapuščini naslednje pismo, napisano 15. marca 1945: Dragi Dušan – dragi tovariš! Najprej bodi lepo pozdravljen. Sedaj pa poslušaj, ni mnogo, za kar

    Preberi več

  • JUNAŠKE MU RANE

    Med stotinami starih fotografij v Vojnem muzeju Logatec je posebnost fotografija poročnika Rdeče armade, ki se je dal slikati 12. maja 1945. Vojna se je končala, odšel je k fotografu, da mu bo ostal spomin. Toda malo verjetno, da se je za enako sliko odločil še kdo. Oficirji in vojaki zmagovite vojske so se po

    Preberi več

  • FOTOGRAFIJA IZ LETA 1945

    Po zmagi nad Nemčijo in po koncu vojne maja 1945 so se šli mnogi partizanski oficirji in borci slikat za spomin. Kot da so hoteli ohraniti spomin na velike trenutke, ko so se zavedli, da so ostali živi, in da bo to s fotografijo ostalo za večno z vsakim. Uniformo so si uredili posebej lepo,

    Preberi več

  • SESTRELJENI AMERIŠKI BOMBNIK NAD LOGATCEM IN DOMOBRANCI 1944

    (Po razlagi Možine na televiziji, kako so bili domobranci v resnici za Američane in Angleže, poslal nekdo, ki je prosil, da ne bi bil imenovan) »Pri obdukciji pilota vzroka smrti niso ugotovili, pripisali pa so ga padcu letala. Poškodb ni imel veliko. Njegovo telo, ki naj bi ga našli v sedečem položaju pred letalom, ni

    Preberi več

  • SLOVENSKI NARODNI VARNOSTNI ZBOR

    V Trstu v S. Ivanu je bila velika vojašnica SNVZ z rekrutno šolo, oficirji in podoficirji pa so se šolali v učnem centru SS in nemške policije v  Devinskem gradu med Monfalconom in Trstom. SNVZ je slovenski naziv, nemški uradni naziv je bil Slowenischer Landschutz. SNVZ je bil del nemške Schutzen Polizei in je bil

    Preberi več

  • O PROBLEMATIKI IDENTIFIKACIJE NEMŠKIH (PARA)VOJAŠKIH ENOT NA SLOVENSKIH TLEH MED DRUGO SVETOVNO VOJNO: PRIMER 12. SS-TANKOVSKOGRENADIRSKEGA ŠOLSKEGA IN NADOMESTNEGA BATALJONA

    Na slovenskih tleh so med drugo svetovno vojno delovale številne nemške (para)vojaške enote, ki so pripadale tako rednim nemškim oboroženim silam (Wehrmacht), nacistični stranki (SA, SS, NSKK, SD itn.), različnim državnim ustanovam (Ordnungspolizei/redarstvena policija, Sicherheitspolizei/varnostna policija, Bahnschutz/železniška straža, Postschutz/poštna straža, Zollgrenzschutz/carinska mejna straža itn.), da ne omenjamo številnih (para)vojaških formacij, oblikovanih iz pripadnikov zasedenih območjih

    Preberi več

  • NEMŠKA DELOVNA KNJIŽICA MU JE REŠILA GLAVO

    Med drugo svetovno vojno so bili številni Slovenci prisilno mobilizirani v nemško vojsko. Med njimi je bil tudi mladi Jože Štrukelj iz vasi Brod pod Šmarno goro pri Ljubljani. Jože Štrukelj se je rodil 8. marca 1923 očetu Ivanu (rojen 1888) in materi Ivani, dekliški priimek Dobnikar, (rojena 1887) s Toškega Čela pri Ljubljani. Družina

    Preberi več

  • SLOVENSKE DELOVNE ČETE NA SARDINIJI POD NEMCI

    Zgodba primorskih Slovencev (in istrskih Hrvatov), ki so pred in med drugo svetovno vojno bili vključeni v tako posebne (delovne) bataljone, ki so delovali v sklopu italijanskih oboroženih sil, je dobro znana. Po uspešni zavezniški invaziji na Sicilijo 9. julija 1943 in pozneje na sam Apeninski polotok 3. septembra so številni Slovenci prestopili v zavezniške

    Preberi več

  • BOLNIŠNICA FRANJA – DRUGAČEN POGLED

    Ustanovitelja partizanske bolnišnice bolnice Franja, dr. Viktor Volčjak in dr. Franja Bojc, sta bila leta 1944 za nekaj časa obtožena in odstavljena. Grozila jima je huda kazen. Bila sta obtožena, da sta politkomisarju bolnišnice Alojzu Hermanu – Dušanu vzela vso avtoriteto in iz bolnišnice odstranila oziroma s sovjetske zastave strgala emblem s srpom in kladivom

    Preberi več

  • ANTON ŠPAREMBLEK, TABORIŠČE DACHAU, NADALJEVANJE

    Anton Šparemblek, rojen v Cerknici 3. marca 1924. Po letu 1952 se je preselil v Logatec, kjer je živel do smrti. Spomine hrani njegov vnuk, Gregor Šparemblek. Teror, ki ga je izvajala nemška, težko ranjena zver, je bil zelo močan. Tudi mi smo se zanimali za razmere v svetu in doma. Enkrat na mesec sem

    Preberi več

  • PISMO ALOJZIJA JERKIČA IZ INTERNACIJE V KÖNIGSBERGU DRUŽINI V DOBRAVLJE

    Alojzij Jerkič se je rodil očetu Kristjanu in materi Frančiški, rojeni Kerševan, v Sv. Križu (danes Vipavski križ) pri Ajdovščini, 16. aprila 1908. V družini je bilo skupaj sedem otrok. Alojzij je bil najstarejši, sledili so mu še bratje in sestre: Ida (1910), Fani (1914), Franc (1919), Ema (1923), Milan (1928) in Dušan (1930). S

    Preberi več

  • TROMBLON

    Tromblonske izstrelke, ki so jih izstreljevali s pušk, so množično uporabljali že v 1. svetovni vojni, v 2. svetovni vojni so jih še izpopolnili. Nemci so uvedli tromblonski nastavek, ki so ga pritrdili na ustje cevi puške K.98 sistema Mauser, s katero so bili oboroženi nemški vojaki. Pritrditev je bila dosežena z dvema objemkama, ki

    Preberi več

  • FOTOGRAFIJI PRIMORSKIH KOMANDOSOV IZ DRUGE SVETOVNE VOJNE

    V vojnozgodovinskem zborniku številka 54, stran 92, sem že predstavil plačilno vojaško knjižico Slavka Bačarja iz Ustij pri Ajdovščini, ki je bil eden od 25 primorskih Slovencev in Istrskih Hrvatov, ki so med drugo svetovno vojno bojevali bitke v vrstah britanskih komandosov na dalmatinskih otokih Hvar, Brač, Šolta in drugih, na Monte Cassinu, Anzio, ob

    Preberi več

  • POZABLJENI ALI PREZRTI PREKOMORCI

    Že na začetku si postavimo vprašanje, zakaj in kako je mogoče, da je bila armada primorskih  fantov in mož, ki so se po kapitulaciji Italije znašli v zaledju zavezniške vojske v Italiji in Afriki, dolgo pozabljenih in prezrtih, čeprav so se množično prostovoljno priključili partizanski vojski in se potem v 5 brigadah borili s sovražniki

    Preberi več

  • HRABRI PARTIZANSKI KOMANDANT JOŽE BOLDAN – SILNI (1915 – 1994)

    Pred več kot petimi leti sem zasledil na italijanski televiziji serijo o pobegih ujetnikov iz taborišč v II. svetovni vojni. V tej seriji je bil tudi prispevek o velikem pobegu zavezniških ujetnikov avgusta 1944 iz nemškega delovnega taborišča pri Mariboru (Ožbalt). Presenečen sem bil, saj o tem pobegu do takrat nisem še nikoli slišal. Iz

    Preberi več

  • FRANC POGLAJEN – KRANJC S ČUDNO ZGODBO

    Franc Poglajen je bil v stari Jugoslaviji aktivni podoficir. Z vidika vojaške usposobljenosti je bil usposobljen za komandirja voda, pogojno tudi čete, kolikor se je s tem seznanil v okviru kasarniškega življenja in na vojaških vajah. Potem, med vojno, v partizanih, se je izkazal z veliko osebno hrabrostjo. Med pohodom II. grupe odredov na Štajersko

    Preberi več

  • MARJAN LAPAJNA IZ JURIŠNEGA BATALJONA 18. DIVIZIJE

    Vojni muzej Logatec je prevzel skrb še za eno darilo, zapuščino, kar je ostalo v spomin na Marjana Lapajno, borca Jurišnega bataljona 18. divizije. Ni ostalo veliko, nobenih visokih redov in medalj, pač pa samo natisnjena spomenica za padle borce narodnoosvobodilne vojske in potrdilo o njegovi smrti. Oboje je prinesel sin z željo, da se

    Preberi več

  • ZNAK ŠOLE REZERVNIH OFICIRJEV

    Že Vojska Kraljevine Jugoslavije je za gojence šol za rezervne oficirje uvedla poseben znak, dva prekrižana meča na vsaki strani ovratnika. Takšna oznaka je ostala tudi v Jugoslovanski ljudski armadi vse do njenega konca. Znak iz obdobja Kraljevine in poznejši znak JLA sta se razlikovala. Starojugoslovanski znak je bil iz stisnjene pločevine, zadaj je imel

    Preberi več

  • SPOPAD PRI VODICAH III

    Pri preučevanju partizansko-četniškega spopada pri Vodicah maja 1942 sem naletel še na en pomemben spominski vir. Neposredni udeleženec spopada je bil tudi Jože Simšič-Jelen, ki je partizanske spomine objavil v knjigi V boju za svobodo (izdal Vojni muzej Logatec, 2001). O spopadu je zapisal pičlih nekaj vrstic, ki pa se mi zdijo tako izčrpne, da

    Preberi več

  • PUŠKA Z NANOSA

    Na severnem pobočju Nanosa, precej nizko, se je ohranilo železje, ostanki italijanske karabinke M.1891, izdelane leta 1917. Karabinka je imela na sprednji objemki poleg spodnje še stransko zanko, da je bilo puško mogoče nositi počez na hrbtu. Tako so nosili karabinke konjeniki, da jim med ježo niso mogle zdrsniti z rame in da niso poskakovale,

    Preberi več

  • KAKO SE JE KROJAČ TONE LIKAR SREČAL S TOPOVSKO GRANATO

    Moja  rojstna vas Otlica, ki je razpotegnjena na planoti Gora nad Vipavsko dolino ob robu Trnovskega gozda, je bila med obema vojnama samozadostna, lahko bi rekli neke vrste komuna. Po sedanjih predpisih bi izpolnjevala merila  za dobro krajevno skupnost. Imeli smo farno cerkev s suverenim slovenskim župnikom in mežnarjem pripadnikom TIGR, osnvno šolo, žerndarmerijo (karabinerje),

    Preberi več

  • OFICIRJI, UJETI APRILA 1941

    V Makedoniji in na Kosovu je bilo malo domačih izobražencev, zato je bilo premalo rezervnih oficirjev. Tako je bilo več slovenskih rezervnih oficirjev razporejenih v tamkajšnje enote Vojske Kraljevine Jugoslavije. Dnevnik Slovenec je 6. maja 1941 objavil seznam slovenskih oficirjev, ki so aprila 1941 prišli v vojno ujetništvo v Skopju. V Ljubljano ga je poslal

    Preberi več

  • HLAPCI, ZA HLAPCE ROJENI!

    Vdanostni Izjavi ljubljanskega škofa in zastopnikov slovenskega ljudstva, poslani Benitu Mussoliniju, voditelju italijanskih fašistov in predsedniku italijanske vlade, ob priključitvi Ljubljanske pokrajine Kraljevini Italiji, objavljeni v listu Slovenec 6. maja 1941. Ljubljanski škof dr. Rožman: Duce! Zvedeli smo z velikim veseljem, da je slovensko zasedeno ozemlje po Italijanski Vojski vključeno v Italijansko kraljestvo. Prosim Vas,

    Preberi več

  • NAČELNO VPRAŠANJE

    Republika Slovenija je država in domovina Slovencev in tukajšnjih Italijanov, Madžarov, Bosancev, Srbov, Hrvatov, Črnogorcev, Makedoncev, Albancev, Romov in pripadnikov vseh drugih narodov in narodnosti, ki imajo Slovenijo za svojo državo in domovino. Toda z vidika številčnosti in zgodovinskega razvoja je to na prvem mestu predvsem država in domovina Slovencev, zaradi Slovencev je tudi nastala.

    Preberi več

  • ŽIVLJENJEPIS SREČKA ROJSA KOT OČITEK POMORSKEMU MUZEJU V PIRANU, KJER SO ODSTRANILI SPOMENIK TEMU SLOVENSKEMU JUNAKU

    Srečko Rojs je bil rojen 21. maja 1909 v Oseku (Sv. Trojica) kot sin gostilničarke v Oseku in posestnika v Čagoni, kamor se je preselil po rojstvu. Osnovno šolo je obiskoval v Sv. Trojici in Cerkvenjaku (Sv. Anton). Po končani osnovni šoli se je preselil v Maribor, kjer je obiskoval Realno gimnazijo (danes I. gimnazija).

    Preberi več

  • MAKS MEDVED, MORNAR IZ LIVKA PRI KOBARIDU

    V obdobju italijanske zasedbe Primorske od leta 1918 do 1943 so številni primorski fantje služili obvezni vojaški rok v različnih rodovih oboroženih sil kraljevine Italije. Med temi mladimi fanti je bil tudi Maks Medved iz Livka pri Kobaridu. Maks se je rodil leta 1914 očetu Ivanu in materi Idi, dekliški priimek Faletič, v Livku. Livek,

    Preberi več

  • JORDAN DRAGOMIR, REZERVNI PILOT LETALSTVA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE

    Dnevniški zapiski in spomini, nekaj fotografij ter dragocena knjižica letenja iz časa Kraljevine Jugoslavije so bili rešeni s komunalne deponije v Postojni. Verjetno je bilo v skupini še več zanimivih dokumentov in predmetov, vendar so ti morda že zamenjali lastnike prej, kot sem uspel pridobiti to skupino dokumentov v svojo zbirko. Ohranjeni spomini Dragomirja Jordana

    Preberi več

  • KAPITAN BOJNE LADJE MIRKO PLEIWEISS – NJEGOVA ODLIKOVANJA

    Oficir vojne mornarice Mirko Pleiweiss je vojaško pot začel v 1. svetovni vojni kot kadet avstro-ogrske vojne mornarice. Med obema vojnama je bil mornariški oficir Vojne mornarice Kraljevine Jugoslavije in je  dosegel visoki čin kapitana bojne ladje, kar je enako polkovniku v kopenski vojski, le da je polkovnikov veliko več. Ob napadu na Jugoslavijo aprila

    Preberi več

  • SRČEK Z ZVEZDICAMI

    Srebrne in še redkejše zlate obeske so nosile bogate ženske, ki so se zavedale svoje veljave in so tudi nekaj dale nase, cenene aluminijaste srčke pa deklice in dekleta, ki jim je bilo hrepenenje po ljubezni edino, kar so imele. Zato so svoje odprto in pričakovanja polno srce nosile vsem na očeh. Cenen obesek, enako

    Preberi več

  • GENERAL MAISTER NA KOVANCU

    Leto 2024 je potekalo v znamenju spomina na generala Rudolfa Maistra, osvoboditelja Maribora in severne slovenske meje leta 1918. Kjer je on s svojimi oficirji in vojaki na Štajerskem začrtal mejo, je ostala tudi leta 1945 in vse do danes. General Maister je bil rojen leta 1874 v Kamniku, umrl je leta 1934 v Mariboru,

    Preberi več

  • NA SEZNAMU BORCEV ZA SEVERNO MEJO MANJKAJO

    Četovodje oziroma narednika Janka Režmana ni na seznamu borcev za severno mejo Zveze društev general Maister. Čeprav je seznam z 12.248 imeni obsežen, še vedno ni popoln, tako še niso na seznamu: Uroš Gorečan Stegnar Peter (Dravski konjeniški polk, 1. eskadron, 2. četa)

    Preberi več

  • JANKO REŽMAN, NAREDNIK SLOVENSKE VOJSKE 1918-1919

    Četovodja Janko Režman je 24. aprila 1919 iz Ljubljane v Slivnico pri Mariboru družini Mohorko poslal svojo fotografijo. Na fotografiji je v avstro-ogrski uniformi s spremenjenim ovratnikom in epoletami četovodje. Na epoletah so srbske zvezdice, vendar razporejene na slovenski način, in avstrijski znak za telefoniste z odstranjeno cesarsko krono. Ko je bila posneta druga fotografija

    Preberi več

  • POROČNIK PAVEL SIRNIK

    Poročnik Pavel Sirnik se je rodil očetu Janezu in materi Frančiški 21. januarja 1898 v Zgornjem Kašlju št. 47, v  župniji Devica Marija v Polju. V bojih na Koroškem je padel 7. januarja 1919, le štirinajst dni pred dopolnjenim enaindvajsetim letom. V krstni knjigi župnije Ljubljana-Polje je zraven Pavlovega imen pripisan še datum smrti, to

    Preberi več

  • FRANJO VULČ – VLADO

    K razglednici Franja Vulča, ki jo je leta 2024 izdal Vojni muzej Logatec, je mogoče dodati več, kot je bilo napisano na zadnji strani razglednice. Franjo Vulč – Vlado je bil rojen 18. aprila 1891 v Čezsoči. Pred 1. svetovno vojno je bil član Sokola v Trstu. Med vojno se je bojeval kot prostovoljec na

    Preberi več

  • LOVSKA PIŠČALKA IN SRBSKA MEDALJA 1914-1918

    Prišlo je do zanimivega naključja. Potem, ko sem Zbornik 56 že imel, sem tudi sam našel piščalko iz naboja – tulec pa je najstarejši možni – kratki 1867 brez oznak. Verjetno je piščalka imela tudi lesene dele, ki so propadli. Poskusil sem sam izdelati vložek za ustnik, pa mi piskanja ni uspelo izvabiti. Prav tako

    Preberi več

  • RUSKI NABOJ POD ČUKLO

    Eden izmed obiskovalcev soškega bojišča je prinesel nekaj spominkov s kote 1313 na Rombonu. Med njimi je posebnost naboj za rusko puško Mosin M. 1891. Pripada zgodnjim nabojem za to puško, saj nima koničaste, pač pa ovalno kroglo. Na njegovem dnu je številka 07, kar pove, da je bil izdelan leta 1907. Podoben je avstrijskemu

    Preberi več

  • SOŠKA FRONTA 2024

    Še vedno živijo zbiralci, ki so hodili po soškem bojišču v tistih časih, ko je bilo mogoče kar tako pobirati stare rjaste bajonete, menažke, čutare in italijanske čelade, ki so bile iz tako slabe pločevine, da jih ni bilo vredno tovoriti na odpad. Staro železje je gledalo kjer koli iz zemlje. Pravijo, da je bil

    Preberi več

  • DRUŽINSKI SPOMIN KOT ZMOTA

    Krajevna in družinska zgodovina pogosto temeljita na družinskem spominu. Ko ni dokumentov, je to, kar se je ohranilo v družinskem spominu, edini vir. Otrokom so povedali starši, njim spet njihovi starši in še prej predniki, ki se jih družina mogoče niti več ne spominja. Takšno družinsko izročilo je doma na vasi, saj je v mestnih

    Preberi več

  • FRANC KSAVER MEŠKO LETA 1911

    Ko je zgodovinar dr. Josip Mal pred približno 100 leti pisal knjigo o zgodovini slovenskega naroda, je bila kot samoumevna v njej tudi sedanja avstrijska Koroška, tedaj še večinsko slovenska. To je ostala do leta 1945, ko so ZDA z Veliko Britanijo zapečatile usodo Slovencev v Avstriji in jih prepustile narodni smrti, Stalin pa je

    Preberi več

  • DESETNIK V LJUBLJANI

    Davorin Rovšek je bil priznani ljubljanski fotograf, vsak, ki je šel k njemu, je lahko vedel, da bo slika lepa. Takšna je tudi fotografija desetnika, ki je prišel na začetku 20. stoletja k Rovšku, da ga fotografira. Fotografija je v lepih žametnih starinskih barvah, toda to ne pomaga, da bi lahko vedeli, kakšne barve so

    Preberi več

  • GASILSKA POVELJNIŠKA ČELADA

    Prostovoljno gasilstvo je del slovenske narodne zgodovine, kar je bilo leta 1869 v Metliki ustanovljeno prvo gasilsko društvo na Slovenskem. Še vedno je množična in zelo cenjena dejavnost. Vojni muzej Logatec hrani lepo zbirko starih gasilskih čelad. Med njimi sta dve poveljniški. Usnjena je iz Šalovcev v Prekmurju, kovinska iz neznanega kraja. Takšno čelado je

    Preberi več

  • NARODNA NOŠA IZ ZILJE

    Ziljska dolina je danes v Avstriji in je vprašanje, koliko otrok še govori slovensko, toda okoli leta 1900, ko sta bili posneti fotografiji dekleta v narodni noši, je bila to povsem slovenska dežela. »Demokratična« Avstrija za kulisami demokracije s spretnimi potezami briše slovensko narodno manjšino, da je njeno izginotje samo še vprašanje časa. Preslikava dveh

    Preberi več

  • VOJNA V ITALIJI 1859

    Briket, francosko briquet, je bila kratka pehotna sablja z značilnim medeninastim ročajem s polkrožnim branikom. Uvedla jo je francoska Napoleonova vojska, potem pa večina evropskih držav. Bila je najverjetneje najbolj množična sablja 19. stoletja. Države so svoje vojske najprej oborožile z množico sabelj, ki so ostale po Napoleonovem porazu, potem pa jih kupovale, saj je

    Preberi več

  • PODKVE IZ OKOLICE LJUBLJANE

    Stane Lunder iz Ljubljane je po vojaški usposobljenosti inženirski oficir. Že več let odstranjuje na območju med Ljubljani in Toškim čelom ostanke 2. svetovne vojne. Kar je nevarnega, preda policiji za varno uničenje. Ob tem je naletel tudi nekaj konjskih podkev. Večinoma so nove oblike, ki se je iz 19. stoletja ohranila vse do obdobja

    Preberi več

  • RISANA KROGLA

    Že pred uvedbo pušk z naboji so vojaki v prvi polovici 19. stoletja, kot sporoča literatura, streljali s puškami risanicami. Puške risanice so imeli lovci, to je vojaki lahke pehote. Lovce so posebej urili v ostrostrelstvu. Kaj je to pomenilo v bitkah, pove primer našega lovca Dolinška, ki je v bitki pri Solferinu leta 1859

    Preberi več

  • FRANCOZI V BRKINIH

    Francozi v Brkinih, tak je bil naslov članka, ki je leta 1956 izšel v tedenski ilustrirani reviji Tovariš, tedaj edini takšni na Slovenskem. Besedilo je, kot je bilo mogoče sklepati, saj vir ni bil naveden, temeljilo na ustnem izročilu. Kot je bilo zapisano, je francoska vojska maja 1809 prodirala iz Trsta proti Reki. V Krvavem

    Preberi več

  • KOVANCI – KDO JIH JE IZGUBIL?

    Brst je manjši vrh nad cesto, približno na pol poti med Logatcem in Lazami. Tam je bilo zgodnje naselje že v bronasti dobi, vrhunec razvoja pa je doseglo v železni dobi. Potem so Rimljani zgradili manjšo utrjeno postojanko. Bila je del velikega zapornega zidovja. Zgorela je leta 384, najverjetneje so jo zavzeli in požgali napadalci

    Preberi več

  • MOŽNAR POSEBNE VRSTE

    Vojni muzej Logatec hrani več starih možnarjev za streljanje, eden med njimi je posebnost. Izdelan je bil iz brona. Njegove mere: Malo manj kot 3 cm pod robom je zelen žveplov obroč, sled, ki je ostala za vžigom smodnika. Možnar ima na strani veliko, močno ročico. Takšne ročice so bile na vložkih s smodniškim polnjenjem,

    Preberi več

  • KOSOVSKI ŠLEM – KAJ MU MANJKA?

    Janez Švajncer V zgodovinopisju je o določenem pomenu predmeta mogoče sklepati iz okoliščin. Z deduktivno logiko, ki z uporabo množice podatkov privede do najverjetnejšega sklepa, se da pojasniti predmete in njihov pomen. Na nobeni situli ne piše, čigava je bila pred več tisoč leti, kot na nobeni čeladi, komu je pripadala, niti na meču ni

    Preberi več

  • PUŠČICA ZA LOK

    Pri Selu pri Ajdovščini je se je ohranila železna konica puščice za lok. Vojnemu muzeju Logatec jo je prepustil domačin. Konica meri 19,2 cm, njen bodni del je dolg 16,8, preostalo je nasadilni trn. Kaj nam pove? Nedvomno je bila za lok, in to ne za veliki, dolgi lok, kot imenujejo velike loke. Tako kratka

    Preberi več

  • VITEŠKI MEČI KOT ČUDEN SPOMIN

    Novinar na dnevniku Večer sem postal 1. januarja 1975, iz Večerove hiše sem moral dokončno oditi 31. januarja 1979, kdaj, se več ne spomnim, toda v tistih letih sem odšel k nekomu v Zagrebu, ki je slovel, da ima največjo zbirko viteških mečev v Jugoslaviji. Naj se še tako trudim, se ne morem spomniti, kdo

    Preberi več

  • ZGODNJEKRŠČANSKA CERKEV

    Težko je razumeti, kako lahkotno slovenski arheologi in zgodovinarji uporabljajo pridevnik zgodnjekrščanski. Ne gre za njihova imena, za to, kateri in kdaj, saj so vsi enaki in če bilo to treba dokazati z navajanjem literature, bi bila krivica storjena tistim, ki bi bili navedeni, zaradi onih, ki ne bi prišli na tak seznam. Kot zatrjujejo

    Preberi več

  • REZALO IZ ŽELEZNE DOBE

    Gradišče na hribu Velike bukve nad Logatcem je bilo na vrhuncu svojega razvoja v železni dobi. Iz te dobe je z gradiščem povezanih toliko posebnih rezal, kot nikjer drugje, ali pa so se arheologi iz previdnosti zaradi nejasnosti njihovemu predstavljanju izognili. O tem, čemu so bila namenjena, je mogoče samo sklepati, kar pa je tudi

    Preberi več

  • BOJEVNIK Z ULAKE

    Gradišče na Ulaki je bilo eno izmed notranjskih bronasto- in železnodobnih gradišč z mnogimi skupnimi značilnostmi. Ker ob nobenem še niso našli knežjega groba, je mogoče samo ugibati, katero izmed njih je bilo najpomembnejše. Po nekaterih najdbah hasberško, toda z Ulako je povezan bogat ženski diadem z obeski (za slovenske muzeje verjetno izgubljen), kot ga

    Preberi več

  • HRUŠICA IN VODICE

    Vojni muzej Logatec je izdal knjigo o zgodovini Hrušice in rimske cestne postaje na njenem severnem oziroma vzhodnem vznožju ter Vodic, kot o njej pripovedujejo ohranjeni premeti. Knjiga ima 387 strani, na njih je 865 barvnih fotografij. Izšla je ob denarni pomoči Občine Logatec, ki jo vodi župan Berto Menard. Arheologi in zgodovinarji bodo tudi

    Preberi več

  • TOLMINSKI MUZEJ KOT SPOŠTOVANJE IN UŽITEK

    V zgodnjih obdobjih muzealstva so muzeji sobe in vitrine v njih skušali napolniti, koliko je bilo le mogoče, dobesedno so jih natlačili. Sodobne postavitve so zašle v drugo skrajnost, kot da naj bo obiskovalec v razstavnem prostoru zadovoljen z eno samo vitrino z nekaj predmeti, velika večina muzejskega bogastva pa je v depojih. Očitno takšne

    Preberi več

  • NOVEMU ZAKONU O VARSTVU KULTURNE DEDIŠČINE NA POT!

    V davnih davnih časih je živel kralj Salomon. Slovel je po svojih modrih sodbah.Nekoč sta predenj prišli dve ženski, ki sta imeli s seboj majhnega otroka. Obe sta trdili, da sta mati tega otroka, kralj pa naj razsodi, kateri pripada. Modri kralj Salomon je najprej vprašal prvo, ali je otrok res njen, in ona je

    Preberi več