Mirko Kolarič, moj stari ata,

Magdalena Kolarič, moja stara mama

     Njuni otroci;

MARIJA, roj. 1920 (moja teta), aktivistka v našem okolju in Prekmurju 

MARTA, roj. 1921, delala v Topolšici, aktivistka na tistem območju in v okolici Šoštanja,

VERA, roj. 1922 (moja mama), Lackov odred, bolnišnica na Drulku na Kozjaku, Tomšičeva brigada

DRAGA, roj. 1923, ker ni bilo denarja, je v letih 1938 in1939  delala pri neki družini v avstrijskem Gradcu (Graz). V prvi polovici leta 1943 se je umaknila na Gorenjsko, ker so jo hoteli poslati v delovno taborišče. Kot perica je delala na Bledu v hotelu Toplice, hkrati pa je bila aktivistka Osvobodilne fronte.

DUŠAN, njihov brat in moj stric, roj. 1926, se je s pomočjo sestre izognil prisilni mobilizaciji v nemško vojsko. Njegova partizanska vojna pot: Prešernova brigada … Grčarice … Turjak … Pred koncem vojne oficirska šola v Beogradu.  Ohranil se je nemški dokument, kakšne posledice so doletele družino, ko se Dušan ni odzval nemški mobilizaciji. Starega očeta Mirka so poslali v taborišče Šterntal, kraj se danes imenuje Kidričevo, stara mama Magdalena, moja mama Vera in sestra Marija pa bi morale v delovno taborišče v Celju, toda so pravi čas zapustile domačijo in se rešile.

Nada Pungerčar