Kar je med bajoneti-lepotci nemški, je med sabljami francoska konjeniška sablja. Njena uradna oznaka je bila lahka konjeniška sablja modela 1822, toda v stoletju, ko je bila v rabi, se je njen prvotni namen izgubil. Tudi ni bila več samo francoska, pač pa so jo uvedle tudi druge vojske. Bila je celo ena od sabelj v ameriški državljanski vojni 1861-1865.
V francoski vojski so v času napoleonskih vojn uvedli sabljo lahke konjenice, ki so jo potem leta 1822 nekoliko spremenili in ta sablja M. 1822 je postala značilno orožje francoske vojske vse do ukinitve vojaških sabelj. Z malenkostnimi spremembami je nastalo več modelov. Sablja M. 1822 je najprej nadomestila samo dotedanje huzarske sablje, nato jo je dobilo tudi topništvo (razen trdnjavskega in oblegovalnega), kot M. 1829 tudi žandarji na konjih, potem 1831suličarji in afriški lovci, 1845 saperji in inženici, nazadnje vsi deli francoske kopenske vojske, razen težke konjenice, kirasirjev in dragoncev.
Najdlje je ostala v rabi oblika sablje, ki je bila uvedena v letih 1884-1887. Sablja za lahko konjenico je imela rezilo zakrivljeno, sablja za težko konjenico, kirasirje in dragonce, je bila ravna. Rezilo za sabljo je merilo 87 cm za dragonce 92,5 cm in kirasirje 92,5 cm. Kot zadnjo sabljo modela 1822 so uvedli sabljo M. 1961. Z njo je oborožena republikanska garda, častna enota francoske vojske. (Sabres Francaise, str. 400)
Po porazu srbske vojske ob koncu leta 1915 in umiku na Krf ter drugam, je srbsko vojsko opremila in oborožila Francija, takrat je srbska konjenica dobila francoske konjeniške sablje M. 1822. Po 1. svetovni vojni so ostale v rabi vojske Kraljevine SHS-Jugoslavije. Z njimi sta bili oboroženi kraljeva garda in konjenica, videti jih je tudi na starih fotografijah s topničarji. Po 2. svetovni vojni je bila jugoslovanska konjenica oborožena z ruskimi šaškami. Okoli 30 ali 40 let po vojni so v eni od ljubljanskih vojašnic čistili skladišče in takrat je prišlo na vojaški odpad tudi okoli 20 starih francoskih konjeniških sabelj.
Lepota sablje je v njeni eleganci in ujemanju ročaja in rezila. Rezilo dela posebno še dodatni žleb pod hrbtom rezila. Na hrbtu rezila sablje je bilo vrezano ime tovarne, ki je sabljo izdelala, letnica izdelave in leto modela 1822. V trdo jeklo so napise vrezali s posebej lepo pisavo, kot jo je redko videti. V Vojnem muzeju Logatec sta sablji z letnicama 1827 in 1879.
Težko je le razumeti, zakaj so vojske uvajale tako težke konjeniške sablje. Res je med ježo njeno težo nosil konj, toda vihteti jo je moral vojak, in to z eno roko. Ta francoska sablja ni bila izjema, enako težke so bile tudi avstrijske konjeniške sablje. Konjenik je v napadu sabljo držal visoko dvignjeno in s konico proti sovražniku, v boju pa je moral sekati na vse strani. Zaradi teže sablje to ni bilo lahko, bolje rečeno – bilo je zelo težko in nerodno.
Po značilni ročajni košarici z lepo zavitimi prečkami odbojnika so se potem zgledovale vojske mnogih drugih držav. Za to osnovno obliko sem se odločil tudi pri skiciranju sablje naše nove slovenske vojske, ko sem bil zadolžen za vojaški del razglasitve samostojne Slovenije 26. junija 1991 v Ljubljani. Marjanu Ojsteršku sem dal tri stare sablje iz svoje zbirke, da so v celjski Aurei lahko ugotovili, kako je sablja sestavljena, potem so jo tudi naredili. Na rezilu so vrezali datum proslave 26. 6. 1991.
Prvo sabljo sem dal polkovniku Krkoviču, da bo z njo raportiral vrhovnemu poveljniku Kučanu. Skoraj tik pred proslavo je sabljo tako tresnil v nožnico, da je z ročaja odletel znak. Še dobro, da so imeli v Celju rezervno sabljo, ki so mi jo takoj poslali. Polkovnik Krkovič je na proslavi potem nastopil s to drugo sabljo, prva sablja, ki so jo v Aurei popravili, pa je razstavljena v Vojnem muzeju Logatec. Obdržal sem si jo kot avtorski primerek, kot sem enako naredil z vsakim odlikovanjem in znakom, ki sem ga oblikoval. Nisem pa si obdržal nobene od prvih novih zastav naše slovenske vojske, čeprav sem za prvo prisego oblikoval in dal izdelati tudi našo prvo zastavo, kot jo ima Slovenska vojska še vedno.
(napis pod sliko)
22. Eleganca in lepota, združeni v francoski konjeniški sablji modela 1822