Na soškem območju se je ohranilo železno streme, ki ga je po obliki mogoče časovno postaviti v 15. ali 16. stoletje in pripisati jezdecem turške ali – kar je manj verjetno –  madžarske vojske, saj si je bila konjska oprema obojih lahkih konjenikov podobna ali kar enaka.

V zgodovino se je zapisala velika turška vojska, ki je julija 1478 prodirala navzgor po soški dolini proti Koroški. Štela naj bi 20.000 mož, kar je malo verjetno. Štel jih ni nihče, glas o svojem ogromnem številu so Turki najverjetneje razširili sami, da bi prestrašili branilce krajev, kamor so bili namenjeni. To jim je tudi uspelo. V noči pred njihovim prihodom se je v temo izgubila večina pripadnikov kmečke vojske, ki je Turke nameravala ustaviti pri Kokovem. Šesto tistih, ki so ostali skupaj s kmečkim kraljem Matjažem, so Turki v bitki posekali ali navezali kot sužnje.

Streme bi lahko ostalo za to turško vojsko, lahko pa tudi za katero drugo. Ljudsko izročilo je ohranilo spomin na Turke, ki so v temi zgrmeli v reko Sočo in utonili. Oznaka o turški vojski ne pomeni redne turške vojske, pač pa skupine, ki so se v Bosni oblikovale za roparske pohode na Kranjsko. Sestavljali so jih domačini iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Albanije in še od kod. Poveljevali so jim turški ali poturčeni begi. Ti in bogati vaški veljaki so bili na konjih, večina udeležencev pohodov je bila peš. Glavni cilj je bil ropanje. Vaška revščina, ki je sestavljala večino pohodnikov, je iskala vse, kar ji je lahko koristilo. Najbolj iskani so bili mladi in močni ujetniki, ki jih je bilo mogoče drago prodati na suženjskem trgu v Sarajevu.

Pot iz Bosne navzgor je bila dolga, lahko se je zgodilo, da se je na poti zmočilo jermenje konjske oprave in razpadlo. Zato se je najverjetneje snelo tudi to streme, lahko pa se je jezdecu v spopadu ali kako drugače zgodilo kaj hudega, zato ga ni pobral. Če bi se mu snelo med običajno ježo, bi noga to takoj začutila, Razjahal bi in poskrbel zanj, saj ježa samo z enim stremenom ni omogočala ravnotežja, še posebej ne v boju, ko sta se nogi morali ob vsakem zamahu s sabljo opreti na stremeni..

Streme pripada lahkim stremenom s ploščatim dnom, ki so bila značilna za jezdece z obutvijo brez posebnih, močnih podplatov. Takšne so bile usnjene opanke, ki so se v Bosni in Srbiji ohranile še do prve polovice 20. stoletja. Ker opanke niso imele podplata, je dobila spodnja prečka, stopalka stremena večjo ali manjšo ploščato razširitev, da sama prečka ni rezala v podplat.

(napis pod sliko)

9. Streme, visoko 14,3 cm, široko 13,5 cm, spodnja prečka, stopalka za nogo široka 12 cm, premer kroga na stopalki 4,7 cm, sredi kroga je luknja, verjetno za okrasni obešeni čop