Med umikanjem francoske vojske iz Slovenije leta 1813 je prišlo do bitke pri Vodicah. Verjetno je potekala na polju proti Mengšu. V zgodovinskem spominu se je ohranilo, da so avstrijski oficirji bitko opazovali s Homca, to je hribčka na vzhodnem delu velike ravnine. Verjetno so večji del francoskih enot sestavljali italijanski bataljoni, saj je poveljeval italijanski general Belotti. V bitki je bil ranjen in ujet.

Verjetno kateri izmed iskalcev z detektorjem za kovine ve, kje je našel svinčene krogle, da bi tako lahko določili točen kraj bitke, saj je mengeško polje zelo širok pojem, in bi bilo lepo, če bi se oglasil in to sporočil. V Vojnem muzeju Logatec je z bitko mogoče povezati svetinjico, ki se je ohranila pri Vodicah. Njen premer je 2,7 cm. Kar imamo katalog svetinjic Darka Kneza iz Narodnega muzeja Slovenije, izšel je leta 2001, je opredeljevanje starih svetinjic lahko. Svetinjica ima na eni strani upodobljeno glavo sv. Anastazija , na drugi je hiša iz Loreta. Ob glavi sv. Anastazija je v latinščini napis Glava sv. Anastazija, mučen in usmrčen. Na drugi strani, tudi v latinščini, Sv. Marija Loretska. Premer svetinjice je 18 mm, datirana je v 18. stoletje. (Knez, Svetinjice, str. 76)

Zaradi kraja najdbe, saj je tam potekala bitka med Francozi in Avstrijci leta 1813 je verjetno, da je svetinjica pripadala enemu od francoskih vojakov. Dejansko Italijanu, saj so večino francoskih enot sestavljali Italijani. Italijan je bil tudi komandant, general Belotti. Vojak pa je svetinjico nosil že zelo dolgo, mogoče je bila celo družinska in jo je nosil že njegov oče ali kdo drugi.  Prva luknja za obešanje je propadla, saj je bila preblizu roba, zato si je izvrtal novo. Tudi drugače je svetinjica že precej obrabljena. Pokrita je z lepo patino, kar pove, da je bila izgubljena in na polje ni prišla z gnojem, katerega kislina bi razjedla kovino.

Tudi svetinjici v Narodnem muzeju je odpadlo uho in so ji za nošenje izvrtali luknjo.

(napis pod sliko)

15-1 in 15-2. Svetinjica kot verjetni spomin na bitko pri Vodicah 1813