Francozi v Brkinih, tak je bil naslov članka, ki je leta 1956 izšel v tedenski ilustrirani reviji Tovariš, tedaj edini takšni na Slovenskem. Besedilo je, kot je bilo mogoče sklepati, saj vir ni bil naveden, temeljilo na ustnem izročilu.

Kot je bilo zapisano, je francoska vojska maja 1809 prodirala iz Trsta proti Reki. V Krvavem potoku, kakšnih 14 kilometrov od Trsta, je naletela na majhen odpor avstrijskih vojakov. Padli vojaki so obležali v potoku, njihova kri je rdečila vodo, zato je potok dobil ime Krvavi.

Tam blizu je živel čevljar Jurij Žerjav. Imel je pritlično hišico ob cesti. Potnikom in vozniku poštnega voza, ki se je ustavljal tam, je prodajal kruh in žganje. Ta Jurij je videl, kako so Francozi po spopadu nekaj zakopali ob potoku. Ko so odšli, je šel gledat, kaj bi to lahko bilo. Nato je izkopal železno posodo z zlatniki. V članku je bilo napisano, da jih je bilo za cel sodček. Tolikšnega bogastva si ni upal imeti doma, zato je zlatnike ponoči odnesel k bratu v Bonač.

Toda zgodba se s tem ni končala. Zapisano je bilo, da so se Francozi vrnili po porazu v Rusiji, kar pa skoraj gotovo ni držalo. V Rusijo so šli šele leta 1812, zato je bolj razumljivo, da so se vrnili že po koncu vojnih operacij leta 1809, verjetno jeseni. Kopali in iskali so svoje zakopano zlato, toda ker ga niso našli, so prišli nad čevljarja v bližnji hiši. Ta se je izgovarjal, da nič ne ve. Niso mu verjeli in so mu jih naložili 25, vendar tudi to ni pomagalo. Potem, ko so odšli, je Žerjav odšel po zlatnike k bratu v Bonač. Tam pa mu je brat na veliko presenečenje povedal, da zlatnikov nima več, saj mu jih je nekdo ukradel.

K zgodbi o zlatnikih iz Krvavega potoka je bila dodana še ena, ta je bila iz vasi Povžane, približno deset minut od Materije proti jugu. V tamkajšnji hišici je imel pisarno francoski štab. Po odhodu Francozov je za njimi ostal kup listin. Čez veliko let je z njimi kuril mlad mož, ki je tam živel z družino. Nekaj zadnjih listov, ki so mu ostali, je odnesel pokazat v Trst in tam izvedel, da bi za listine lahko dobil veliko denarja. V krajevnem spominu je še ostalo, kako so Francozi kaznovali tatove. Za manjšo tatvino je dobil 25 udarcev po zadnji plati, za večjo tatvino so ga takoj obesili. Za vislice so imeli kar topole ob cesti.