Poljaki imajo to nesrečo, da leži njihovo ozemlje med dvema velikima državama, Nemčijo in Rusijo, in od nekdaj je po svetu tako, da si velike sile prilaščajo ozemlje manjših sosed. Leta 1410 so Poljaki v bitki pri Grunwaldu premagali Nemški viteški red in za nekaj časa ustavili prodiranje Nemcev, toda v 18. stoletju so se zahodnim sovražnikom pridružili še vzhodni in južni, zato je prišlo do treh delitev Poljske, po katerih je bilo poljsko ozemlje nazadnje razdeljeno med Prusijo, Rusijo in Avstrijo. Do 1. svetovne vojne je imela Rusija zasedeno celó poljsko prestolnico Varšavo. V vojni so se Poljaki vojskovali na nemški in ruski strani, iz vojne pa je Poljska izšla kot samostojna država. Zahodne države so izkoristile njeno sovraštvo do Rusije in Poljska je leta 1920 napadla mlado sovjetsko državo. Po začetnih uspehih je vojno izgubila. Nato jo je 1. septembra 1939 napadla Nemčija, potem pa v Poljsko z vzhoda vdrla še Sovjetska zveza in si v skladu z dogovorom z Nemčijo vzela vzhodne dele Poljske. Ujela je veliko poljskih oficirjev in vojakov. Večino oficirjev je dala postreliti v gozdu pri Katynu. Če je res, kot je bilo objavljeno, naj bi se o tem, katerega oficirja ubiti in katerega ne, odločala na zelo preprost način. Na zaslišanju so vsakega med drugim vprašali, ali bi doma dal prenočišče oficirju Rdeče armade, če bi bilo to potrebno. Večina je odgovorila, da ne, tisti, ki so pritrdili, so ostali živi. Iz njih in navadnih vojaških ujetnikov so potem v Sovjetski zvezi organizirali poljsko divizijo. Leta 1943 so jo poslali v boj z Nemci pri kraju Lenino. Poljska divizija je v hudih bojih izgubila okoli eno tretjino pripadnikov, vendar je preizkušnjo dobro prestala. Z Rdečo armado je potem prodirala proti zahodu in leta 1945 sodelovala tudi v bojih za Berlin. Prva poljska divizija, imenovana po znamenitem poljskem borcu iz 18. stoletja Tadeuszu Koscziusku, je postala temelj nove poljske vojske.
Čemu ta uvod?
Za enim izmed poljskih oficirjev, ki so preživeli vse to in po vojni prišli do najvišjih položajev v vojski, so ostali trakci odlikovanj, ki so danes v Vojnem muzeju Logatec. Predstavljajo eno izmed posebnih vojnih usod in pripovedujejo o oficirju, ki je imel veliko srečo, da je vse zgoraj opisano preživel. Celoto trakcev sestavljajo trakci:
– red Virtuti Militari 5. st.
– srebrni križ za zasluge
– bronasti križ za zasluge
– medalja 30 let Ljudske Republike Poljske 1944-1974
– medalja zmage 1939-1945
– medalja za 20 let službe v vojski
– medalja za 15 let službe v vojski
– medalja za 5 let službe v vojski
– medalja 10 let Ljudske Republike Poljske 1944-1954
– medalja za Berlin 1945
– srebrna medalja za obrambne zasluge
– bronasta medalja za obrambne zasluge
– sovjetska medalja za zmago nad Nemčijo 1941-1945
Red Virtuti Militari je bil ustanovljen leta 1792, potem pa večkrat obnovljen in je še vedno najvišje poljsko odlikovanje za vojne zasluge in hrabrost. Med 2. svetovno vojno sta ga podeljevali poljska vlada v Londonu in enako poljska vlada v Sovjetski zvezi. Za bitko pri Leninu leta 1943 je bilo podeljenih 17 redov, eden od teh ženski pripadnici poljske divizije. Leta 1944 je bilo podeljenih 20 redov, 1945 999 redov in leta 1946 979 redov. Potem se je število podeljenih odlikovanj zelo zmanjšalo. Do konca leta 1976 je bilo skupno podeljenih 4.852 redov vseh stopenj.
Križ za zasluge je Poljska ustanovila po 1. svetovni vojni in je bil od leta 1944 tudi odlikovanje Ljudske republike Poljske. Do leta 1952 je na njem ostala stara kratica RP, potem jo je nadomestila nova PRL. Križ je bil odlikovanje za vse državljane. Rudarji so na primer po desetih letih dela v jami dobili zlati križ za zasluge, za 7 let srebrni, za 5 let bronasti.
Medalja za dolgoletno službo v vojski je bila ustanovljena leta 1951. V letih od 1951 do 1960 so podeljevali zlato medaljo za 15 let, srebrno za 10 let in bronasto za 5 let službe. Od 1960 do 1968 zlato medaljo za 20 let, srebrno za 15 let in bronasto za 5 let službe. Od leta 1968 dalje so podeljevali zlato medaljo za 20 let, srebrno za 10 in bronasto za 5 let službe.
Medaljo zmage 1939-1945, ki so jo imenovali nekoliko drugače, so začeli podeljevati leta 1946. Podeljevali so jo tudi za vojno leto 1939. Do leta 1976 je bilo podeljenih 671.698 medalj. To medaljo so dobili tudi številni sovjetski in jugoslovanski oficirji.
Medalja za udeležence bojev za Berlin leta 1945 je bila ustanovljena leta 1966. Do leta 1976 je bilo podeljenih 109.357 medalj.
Medalja 10 let Ljudske republike Poljske je bila ustanovljena leta 1954. Podeljena je bila vojaškim in civilnim osebam za delo od prvega leta osvoboditve dalje, to je tistim, ki so za novo oblast začeli delati takoj leta 1945. Na Poljskem so tedaj še vedno vladale vojne razmere, saj so se proti novi oblasti bojevali prozahodni in ukrajinski odporniki.
Z medaljo 30 let Ljudske republike Poljske, ki je bila ustanovljena leta 1974, so bile odlikovane vojaške in civilne osebe, ki so za državo delovale najmanj 15 let.
Medalja za zasluge pri obrambi, je bila ustanovljena leta 1966. Imela je zlato, srebrno in bronasto stopnjo. Z njo so bili za krepitev obrambne moči Poljske lahko odlikovani vojaki in vsi drugi.
Sovjetska medalja zmage v domovinski vojni 1941-1945 je bila ustanovljena leta 1945. Z njo so bili odlikovani vsi pripadniki Rdeče armade, ki so sodelovali v vojni proti Nemčiji. Sovjetska zveza je medaljo podelila tudi tujim državljanom, ki so se bojevali v vrstah Rdeče armade.
Vse navedeno pojasni, kdo in kaj je bil ter kaj je doživel poljski oficir, ki je dobil vsa odlikovanja, o katerih pripovedujejo nadomestni trakci. Leta 1988 je Poljska ustanovila še poseben križ za udeležence bitke pri Leninu 1943, zato je bila skupina trakcev izdelana in nošena pred tem letom in po letu 1974, kot sporoča medalja 30 let PRL. Ta oficir, ki je nosil visoki red Virtuti Militari, je bil polkovnik ali še bolj verjetno general.
(napis pod sliko)
55-1. Trakci odlikovanj poljskega oficirja, borca proti Nemcem od leta 1943