Jugoslovanska armada, od 22. decembra 1951 dalje z imenom Jugoslovanska ljudska armada, je bila velika in močna vojska, organizirana, oborožena in urjena za frontno vojskovanje, če tako imenujemo spopad velike vojske s podobno sovražno vojsko. Vojski nastopata druga proti drugi, če ni vojna odločena takoj, se oblikuje bojna črta, ki se – odvisno ob bojnih uspehov – premika na eno ali drugo stran. Črta mora biti sklenjena, da nasprotnik ne more skozi vrzeli udariti enotam za hrbet. Vsaka divizija, brigada, polk, bataljon, četa in vod ima na tej »črti« svoje določeno mesto in drugje ne more in ne sme biti ali celo kam zahajati. Toda, če je bilo tako, zakaj pa so morali oficirji imeti kompase?
Ali je bil pred kompasom M. 49 kateri jugoslovanski že prej in ta ni bil prvi? Iz vojne so ostali nemški, ruski in še kateri kompasi, toda jugoslovanski armadi se je zdelo potrebno, da leta 1949 uvede svoj novi kompas in pozneje še drugačen model. Kot da vodstvo vojske ni verjelo, da se bo armada v prihodnji vojni vojskovala kot skupna organizirana sila, pač pa bodo oficirji s svojimi enotami spet sami iskali in določali svoje poti po neznanih hribih in dolinah. To je tudi bil edini namen kompasa. Poročnik ali kapetan, ki jima je komandant bataljona določil prostor, kjer morata biti s svojim vodom ali četo, za iskanje tega prostora kompasa nista potrebovala, še manj kak komandant polka, brigade in divizije.
Kot da je Armada s kompasom sporočala, da so lepi vojni načrti eno, čisto pa je mogoče, da z velikim frontnim vojskovanjem ne bo nič, pač pa se bodo oficirji spet kot partizanski poveljniki s svojimi vojaki premikali, kakor jim bo ukazano ali kakor bo naneslo. Bojne črte ne bo, ozemlje bo spet imel zasedeno sovražnik, naši oficirji in vojaki pa ga bodo napadali, kjer in kakor bodo mogli. Ne bo levega in desnega soseda, še manj bo komandant čete kar z roko lahko pokazal, od kod do kod se naj namestijo njegovi vodi. Vojno dogajanje bodo narekovale sovražne sile, od vsakega komandirja in komandanta na zasedenem ozemlju pa bo odvisno, ali bo z enoto preživel.
In pri tem bo kompas tisti, ki mu bo pomagal …
Posebnost kompasa M. 49 pa je bila, da so bile v časih, ko je v Armadi vladala srbska cirilica, na kompasu za strani neba črke v latinici.
(napis pod sliko)
60-1. Kompas M. 49, ki ga je Vojnemu muzeju Logatec prepustil dr. Boris Pogačar iz Novega mesta
60-2. Kompas brez usnjenega etuija
60-3. Razprti kompas M. 49