DRUŠTVO ZA KULTURNO SODELOVANJE SLOVENIJE Z ZSSR

Ministrstvo za notranje zadeve Narodne vlade Slovenije je 10. julija 1945 vzelo na znanje Pravila Društva za kulturno sodelovanje Slovenije z ZSSR, s čimer je bilo Društvo ustanovljeno. Akt je podpisal minister za notranje zadeve Zoran Polič. Pred tem je ta Pravila 14. Julija 1945 odobrilo Društvo za kulturno sodelovanje Jugoslavije z ZSSR.

V Ljubljani je Društvo imelo sedež na Miklošičevi cesti št. 7. Imelo je tudi svoj telefon, kar je tedaj Društvu dajalo posebno veljavo. Predsednik Društva za kulturno sodelovanje Slovenije z ZSSR je bil Fran Albrecht, tajnik Mile Klopčič.

Pravila Društva za kulturno sodelovanje Slovenije z ZSSR so bila natisnjena leta 1945. Kot je določala 5. točka Pravil, je bila naloga društva, »da se z vsemi primernimi sredstvi trudi za spoznavanje ZSSR in za vzpostavljanje in vzdrževanje kulturnega sodelovanja med slovenskim narodom in narodi Zveze sovjetskih socialističnih republik, predvsem pa:

organizira in pospešuje učenje ruskega jezika s tečaji, šolami itd.
da nabavlja in širi v Sloveniji knjige, časopise, časnike in vse druge publikacije, ki se izdajajo in tiskajo v ZSSR, predvsem v ruščini, in da osnuje svoje javno knjižnice in čitalnice.
da nabavlja knjige, časopise, časnike in druge publikacije, ki se izdajajo in tiskajo v Sloveniji, ter jih daje na razpolaganje ustrezajočim zainteresiranim društvom, organizacijam in ustanovam.
da organizira in pospešuje organiziranje javnih prireditev z vseh področij kulturnega življenja in aktivnosti narodov ZSSR, in sicer kakor predavanja naših znanstvenikov in drugih javnih delavcev tako tudi predavanja znanstvenikov in drugih javnih delavcev iz ZSSR v Sloveniji, a prav tako tudi predavanja slovenskih znanstvenikov in drugih javnih delavcev v ZSSR.
da organizira in podpira organiziranje glasbenih koncertov, gledaliških predstav, književnih predavanj in akademij, razstav upodabljajoče umetnosti in vseh ostalih kulturnih manifestacij, na katerih se bodo izvajala ali razstavljala dela umetnikov iz ZSSR s posredovanjem slovenskih umetnikov, umetniških skupin ali organizacij, kakor tudi prihajanje umetnikov, umetniških skupin ali organizacij iz ZSSR v Slovenijo in odhajanje slovenskih v ZSSR v iste namene.
da organizira in pospešuje potovanja skupin slovenskih delavcev, kmetov, gospodarstvenikov, znanstvenikov, umetnikov, zdravnikov in drugih javnih delavcev, njihovih društev in organizacij iz Slovenije v ZSSR zaradi poznavanja in proučevanja države, življenja in dela v ZSSR kakor tudi prihajanja ustrezajočih skupin, društev in organizacij iz ZSSR v Slovenijo z istim namenom in
da organizira in pospešuje organiziranje obojestranskih manifestacij s področja fizične kulture in drugih manifestacij kulturnega značaja, ki niso posebej omenjene in navedene.«

Iz skromne ohranjene dokumentacije iz zapuščine Mirka Pleiweissa, ohranil jo je Andrej Kocuvan iz Maribora, ni razvidno, kaj od navedenega je Društvo tudi zares počelo. Mogoče bi kaj več povedali časopisi iz let 1945-1948, saj delovanja politično tako pomembnega društva gotovo ne bi zamolčali.

Med listinami se je ohranil dopis Društva za kulturno sodelovanje Slovenije z ZSSR iz Ljubljane, s katerim so mariborsko društvo seznanili s knjigami, ki so na razpolago. Osrednji odbor Društva v Beogradu je izdal 24 brošur, ki jih je bilo mogoče kupiti. Po naslovih je mogoče sklepati, da so bile to politično propagandne publikacije. Skoraj vse so napisali sovjetski pisci, samo nekaj srbski. Med njimi ni bilo nobenega slovenskega, tudi nobene brošure v slovenskem jeziku. Kot je bilo pojasnjeno, so nekatere tiskane v cirilici, nekatere v latinici.

Osrednje Društvo v Beogradu je izdajalo tudi mesečno revijo JUGOSLAVIJA – SSSR. Tudi ta revija je bila tiskana delno v cirilici in delno v latnici, poleg tega bogato ilustrirana. Na propagandnem lističu je bilo zapisano: »Naročite vsaj eno številko in bogata vsebina revije vas bo pridobila za naročnike.«

Odbor v Mariboru se je na to revijo gotovo naročil, verjetno celo na več izvodov. To je mogoče sklepati po blagajniškem izpisku o nakupu knjig. To je tudi edini ohranjeni dokaz o delovanju Društva. Iz Beograda so Društvu v Mariboru 12. februarja 1948 poslali 10 izvodov knjige O sovjetskoj demokratiji in 10 izvodov knjige Sovjetska armija na straži na straži mira i bezbednosti. Teh 20 knjig je z 20% popustom stalo 208 dinarjev.

V 6. točki Pravil je bilo zapisano, da so lahko »člani društva vse fizične osebe, ki prebivajo na ozemlju federalne enote Slovenije, kakor tudi kulturne, umetniške, sindikalne, zadružne, politične in druge ustanove in organizacije (kolektivni člani).«

Mirko Pleiweiss si je spravil zvezek z imeni vseh mariborskih članov društva. Pisava ni njegova, imena je verjetno vpisovala ženska roka z lepo pisavo. Seznam pa je zanimiv in veliko pove o tedanjih ljudeh v Mariboru.

Člani Društva za kulturno sodelovanje Slovenije z ZSSR v Mariboru so bili po seznamu iz leta 1947 naslednji:

Akaro Jekaterina, Maistrova 23,
Aleksič Terezija, Koroščeva 7,
Ambrožič Stane, Gregorčičeva 27,
Androjna Vilko, Titova ul. 32 Maribor
Avbič Leopold, Smetanova 30 II,
Ažman Anka, Gregorčičeva 54,
Bajde Oton, Gregorčičeva 20,
Bajt Tone, Stritarjeva 7 I,
Baš Franjo, Ciril-Metodova 16,
Belič Josepina, Malgajeva 6
Bernard Filip, Maistrova 22,
Bole Tone, Ipavčeva 5,
Borko Franc, Cankarjeva 18,
Bregant Drago, Frankopanova 61 I,
Brelih ing. Miloš, Tovarna letal Tezno
Brolih Jernej, Vodnikova 49, Studenci
Brvar Ciril, Slovenska 34,
Budin Ludvik, Einspielerjeva ul. 26 I.
Curk Cilka, Smetanova 34 I,
Černič dr. Mirko, Tyrševa 19,
Čretnik Stanko, Cafova 5 I,
Dekleva Gorazd, Koroška c. 40,
Dolar Jaro, Jerovškova 69,
Dolar Milena, Jerovškova 69,
Dolinar Lidija, Tomšičev drevored 11,
Dolžan Leo, Kraljeviča Marka 3,
Donža Alojz, Sokolska 49, Studenci
Drofenik ing. Hubert, Ciril-Metodova 12,
Duh Janko, stavec, Jezdarska 1. II,
Fajdiga Lojze, Maistrova 1,
Filipič Ferdo, Partizanska 47 II,
Filipič France, Jelence 19, Pesnica
Florjančič Ana, Meljska c. 59 I.
Florjančič Janez, Meljska c. 59 I.
Gajšek Dušana, učiteljica, Ciril-Metodova 4 I.
Gantar prof. Viktor, Košaki 17,
Gašper Lojze, miz. pom. Tomšičev drevored 11,
Gergic Albina, nameščenka, Kneza Koclja 16 II
Gjurin Branka, …ška ul 5,
Golob Dušan, nameščenec, Krekova 19,
Goričar dr. Jože, sodnik, Razlagova 3 IV.
Gostiša Lojze, Tovarniško naselje 1 B,
Grbec Ema, Razlagova 7,
Grošelj Stanko, Nasipna ul. 60,
Hlupič Franc
Horvat Alfred, Vrbanska 17,
Horvat Branko, Maistrova 13 I,
Karba Josip, Gregorčičeva 24 I.,
Kavčič Zmaga, KO, Prešernova
Kete Ferdinand, Jerovškova 40,
Klemen Janko, Maistrova 10,
Klemenčič Tone, jurist, Strossmayerjeva 35,
Klep Jožef, železničar, Slovnska 34 I.,
Klinc Josip, Sp. Radvanjska 59,
Knaflič Bogdan, Jezdarska ul. 20,
Knez Herbert, Livadna ul. 7,
Kos Gema, Ruška cesta 7,
Kos Ivan, Praprotnikova 8,
Kos Karel, Ruška cesta 7 I,
Kosesnik Vekoslav, Slovenska 13,
Košenina Karl, Strossmayerjeva ul. 9 I.,
Košir Boris stroj. Ing., Gosposvetska ul. 16, I.,
Košir Luša, profesorica, Gosposvetska ul. 16 I.,
Kotnik Franjo, Pobrežka cesta 6,
Kovar Franta, Slovenska 13 II.,
Krasina Stana, Partizanska 47,
Krašovec Igor Velimir, Kajuhova 1,
Kriško Hilda, Ciril-Metodova ul. 14 II.,
Krois Miroslava, pis. Moč, Cankarjeva 15,
Kuhar Olga, Taborska 12
Lah Marjan, Glavni trg 2,
Lakner Alojz, Razlagova ul. 1 I.,
Lapajne Stanko, Tomšičeva ul. 8,
Ledinek Miloš, Krekova 8 II.
Letonja Mara, Bernekerjeva 3
Lobnik Ivan, Razvanje št. 70,
Logar Vladimir, elektrotehnik, Maistrova ul. 2,
Lorbek Štefka, Maistrova 10 II
Lovše Franica, Vrazova ul. 9,
Lovše Ivan, Vrazova 9a II.,
Maču ring. Sodna ul. 1 II.,
Mestni komitet KPS Maribor, Partizanska 7,
Murgelj Franjo, Mesarski prehod 1 I.,
Najzer ing. Ana, Turnerjeva ul. 19,
Nemanič Ernesta, Gregorčičeva 10,
Onič Franc, profesor, Koroščeva 2 I.,
Onič Franc, Titova 2 I.,
Onič Slava, Titova 2 I.,
Orel Milidrag, Ribniško selo št. 18
Osterc Anton, Gregorčičeva 50,
Ostrovška Josip, Maistrova ul. 11,
Ostrovška Milica, Maistrova ul. 11,
Pavlin Aleksander, Prisojna ul. 10,
Pečar Franc, Ljubljanska 24,
Petejan Bruno, Medvedova 12,
Petejan Jože, Medvedova 12,
Petrič dr. Bojan, Kamniška 8,
Pipan dr. Valter, Kejžerjeva 10 I
Pipan Ivan, Seručeva št. 3,
Pipenbaher Dušan, Maistrova 14 I.,
Pipenbaher Gojko, Maistrova 19 I.
Pivec Franjo, Vrazova ul. 9a III
Pivec Hijacinta, Vrazova 9a III,
Pivec Ivanka, Vrazova ul. 9a III
Pivka Franjo, Turnerjeva 26 I.,
Plajvajs Mirko, Rosinova 20,
Podkrižnik Anton, Studenci, Kralja Matjaža,
Poljanec Taras, Bodlova 6, Krčevina,
Porekar Ciril, Ciril-Metodova 4,
Potrč dr. Jože, Sodna ul. 1 III.,
Požar Ida, Gregorčičeva 3,
Preželj Marija, Katerjeva (?) 15,
Pupis Pavla, Maistrova ul. 16,
Rader Tone, Cankarjeva 22,
Rakuša Rudolf, Vrbanska cesta 5 I,
Roškar Nežka, Maistrova 10 II.,
Rudolf Branko, Vrbanska cesta 20,
Sedmak Celestin, Kneza Koclja 15 III.,
Selinšek Jerica, Metelkova 4,
Simonič Franc, Cankarjeva 32,
Simonič Vinka, Cankarjeva 32,
Stalovski Ida, Badlova 4,
Svetina Draga, Prešernova 11,
Svetina Miran, Prešernova 11,
Šefran Franjo, Gospejna 7 III,
Šegula Janko, Sodna ul 1 III,
Škerlj Boris, Kosarjeva ul. 32,
Šraj Jože, Kamniška ul. 16,
Štajer Jože, Volfova ul. 7,
Štancer Franc, Medvedova 4,
Štandeker Lojze, Maistrova 2 III.,
Štefanski Jelka, Kejžarjeva 9,
Šuman Milka, Aškerčeva 13,
Šumrada Vinko Radoš, Tržaška 53,
Tanc Anton, Stolna ul. 1 IV,
Tekavc Jože, Stritarjeva 18a,
Teklič dr. Slavko, Dvoržakova 14 II,
Terglavečnik Franjo, Bresternica 91,
Tušek Stanka, Smetanova 44,
Veiksl dr. Bruno, Slomškov trg 11 II,
Veixl Brunon, Gospejna 7,
Vengust Albin, Tomšičev drevored 9,
Verdonik Branka, Krekova 14 III,
Verdonik Edo, Krekova 14 III,
Vertačnik Lojze, Tezno, Bolgarska 10 II,
Voglar Mirko, Razlagova 3 II,
Volk ing. Drago, Maistrova 2,
Weiss Herman, Ciril-Metodova 14,
Zavadlav Zdenko, Kosarjeva ul. 36,
Zemljič Vera, Krekova 14,
Zinauer Branko, Slomškova 5, Krčevina,
Žagar Josip, Maistrova 10,
Žmavec Pavel, Prešernova ul. 2.

Nemogoče bi bilo vedeti, ali so se člani v Društvo vpisali zaradi želje, da bi sodelovali pri širjenju sovjetske kulture pri nas, ali pa iz politične zavzetosti in tudi preračunljivosti. Izražati privrženost Sovjetski zvezi je tedaj pomenilo izkazovanje pripadnosti novemu družbenemu redu in novi oblasti. Da je Društvo imelo tak pomen, potrjuje vpis Mestnega komiteja KPS med članstvo.

Med člani so bila številna imena, ki so v poznejših desetletjih predstavljala mariborsko politično in intelektualno elito, kot so bili Miloš Ledinek, prof. Branko Rudolf, slikar Branko Zinauer, Herman Weiss, Tone Rader, dr. Ciril Porekar, Zmaga Kavčič, Josip Karba, Tone Bole, Franjo Baš in drugi. Opazno pa je, da med njimi ni bilo nekaterih, ki so bili pozneje v krogu mariborskih stalnih oblastnikov. Verjetno so bili še premladi ali pa premalo pomembni, da bi se vsiljevali v tako pomemben mariborski krog. Mogoče je bila razlog tudi članarina, ki jo je bilo treba redno plačevati.

Poklic je naveden samo pri nekaj članih Društva za kulturno sodelovanje s Sovjetsko zvezo. Nobeden ni bil vpisan kot pripadnik Uprave državne varnosti, tedanje varnostne službe, vendar so bili med njimi najmanj trije. To so bili Lojze Gašper, Pavla Pupis in Zdenko Zavadlal. Vsi trije so se v članstvo vpisali že leta 1946. Preveč bi bilo ugibati, ali so se vpisali med člane po službeni dolžnosti ali zaradi prepričanja, toda če bi se Lojze Gašper vpisal zato, da bi gojil kulturno sodelovanje s Sovjetsko zvezo, se ob vpisu ne bi predstavil kot mizarski pomočnik, kar je bil pred vojno. Tudi značajsko mu ni mogoče pripisati nobenega smisla za kulturo. Pavla Pupis ni delala v operativi UDV, Zdenko Zavadlal pa je bil operativec, zato je mogoče sklepati, da je ta služba ocenila kot potrebno, da nadzoruje tudi ta krožek. Nenavadno pa, da že v letih 1946 in 1947, ko je bila jugoslovanska naveza na Sovjetsko zvezo uradno na vrhuncu. V sovražnico se je spremenila šele leto pozneje, leta 1948.

Razumljivo, da je bil na seznamu članov tedanji pomembni funkcionar Radoš. Ta ni bil dolgo v Mariboru in so ga razmeroma naglo odpoklicali. Verjetno je k temu pripomogel tudi glas (če ni imel na vesti kakšnega hudega političnega spodrsljaja), ki je šel o njegovih zabavah v mariborski Veliki kavarni. Glasovi o tem so po Mariboru krožili še desetletja potem. Nekaj funkcionarjev in voljne mlade funkcionarke so v Veliki kavarni najprej dobro jedli in veliko pili, potem pa se šli tako imenovano redaljko. Tam je bila velika okrogla miza, na katero so z zgornjim delom telesa ženske legle tako, da so imele glave skupaj, zadnji del pa je bil gol na voljo sodelujočim moškim. Ti so se vrstili od ene do druge, dokler je kateri zmogel, ob tem veselo vriskali, ženske pa vreščale. Najdlje je – baje – vzdržal prav omenjeni okrožni sekretar.

Med drugimi je na seznamu članov Društva tudi France Filipič. Kot je mogoče sklepati, tedaj še ni začel s kariero proletarskega proučevalca zgodovine delavskega razreda in njegove Komunistične partije. Leta 1947 njegov naslov ni bil v Mariboru, pač v Jelencah, v Pesnici. Filipiči so bili v prejšnjem družbenem redu ena mariborskih bogatih družin, po vojni so z nacionalizacijo izgubili hišo in mesarijo v središču mesta. Kot je bilo skoraj kot pravilo za mariborske bogate družine, so verjetno tudi Filipiči imeli posestvo s hišo in viničarjem v bližnjih Slovenskih goricah in je France Filipič živel tam. V listinah, ki so se ohranile, ni nič o prenehanju Društva. Ni zapisa, kdaj je bilo uradno ukinjeno ali pa je po sporu z Informbirojem le tiho odmrlo. Kdo bi si lahko tedaj želel, da ga bi oblast videla kot navdušenca nad Sovjetsko zvezo in bi pristal na Golem otoku, kamor so od leta 1949 dalje pošiljali tiste, ki so jim pripisali informbirojevstvo. Zato so člani množično izstopali. Svojega prepričanja in navezanosti na Sovjetsko zvezo pa očitno ni zatajila profesorica Milica Ostrovška. Zaprli so jo in poslali na Grgur. Pozneje v 60-tih letih je na Osnovni šoli Ivana Cankarja učila angleščino. Zapor in taborišče je nista zlomila, napisala je knjigo Kljub vsemu odpor, najboljšo in najbolj doživeto predstavitev nemškega terorja in slovenskega trpljenja ter narodnoosvobodilnega boja v Mariboru med 2. svetovno vojno. Besedilo je najprej izhajalo kot podlistek v Večeru, potem pa izšlo v treh knjigah pri Založbi Obzorja.