Pri Selu pri Ajdovščini je se je ohranila železna konica puščice za lok. Vojnemu muzeju Logatec jo je prepustil domačin. Konica meri 19,2 cm, njen bodni del je dolg 16,8, preostalo je nasadilni trn.

Kaj nam pove?

Nedvomno je bila za lok, in to ne za veliki, dolgi lok, kot imenujejo velike loke. Tako kratka ost ni mogla biti nasajena na dolgi nosilni palici, saj bi se spremenilo težišče, če bi bil les težji od osti. Puščica bi se v zraku preobračala in v cilj ne bi udarila s konico. Ta ost je v cilj udarila celo zelo močno, saj je udarec zvil konico. Zvit pa je tudi nasadilni trn. Do tega je običajno prišlo, ko je nekdo na puščico stopil, kot se je dogajalo v spopadih, bojih in ob obleganjih.

Puščica očitno ni bila izgubljena, ampak je bila izstreljena v boju, toda ali je pri Selu kdaj prišlo do boja? Ost po obliki pripada puščicam, ki so bile v rabi približno od 12. do 15. stoletja, največ v 13. in 14. stoletju. Že v 14. stoletju je kot bojno strelno orožje prevladal samostrel, tega pa je sredi 15. stoletja začelo nadomeščati ognjeno strelno orožje. Evropska literatura prevlado prvih ročnih topičev in pušk pripisuje že 14. stoletju, toda najdbe na Slovenskem tega ne potrjujejo. Z naših gradov so v drugi polovici 15. stoletja, ko so bili ti napadi na vrhunci, na napadalce iz Turčije streljali s samostreli, loki in ognjenim strelnim orožjem. Na drugi strani pa je bil lok glavno strelno orožje napadalcev iz Turčije. Ta je bil manjši lok od dolgega loka, ki je vladal na zahodnoevropskih bojiščih. Zato je zelo verjetno, da je to puščico izstrelil eden napadalcev iz Bosne, toda ne azijski konjenik z malim lokom, kot so se pridružili skupinam, ki so se zbirale za napad čez mejo. Izhodišči za plenilske pohode sta bila kraja Srb in Udbina v Liki, glavni trg za prodajo sužnjev iz naših krajev je bil v Sarajevu.

Lokostrelec puščice ni izstrelil kar tako. Kot je mogoče sklepati, so napadalci pri Selu naleteli na domačine, ki so se skušali postaviti po robu, ni pa prišlo do večjega spopada ali celo bitke, saj bi bilo v tem primeru puščic več.

Če pa je znano, da je pri Selu prišlo do kakšnega boja ali spopada že prej, je puščica lahko pripadala starejšim lokostrelcem in ne napadalcem iz Turčije. V 14. stoletju je šlo čez Vipavsko dolino več vojnih pohodov in puščica je lahko ostala za enim izmed njih. Da bi bilo to mogoče, potrjuje viteški meč, ki se je ohranil pri Studenem.

(napis pod sliko) 7-1. Puščična ost, ki se je ohranila pri Selu v Vipavski dolini