O bojnem delovanju Samostojne bojne skupine 6. pokrajinskega štaba za Teritorialno obrambo Severnoprimorske pokrajine (SBS6. PŠTO) sem že pisal v Vojnozgodovinskem zborniku številka 29, leta 2007, kjer je na kratko opisana tudi ena od bojnih akcij, ki so jih izvedli pripadniki SBS v osamosvojitveni vojni leta 1991. V tem prispevku pa predstavljam pridobitve iz omenjene stražnice, ki sem jih pridobil v svojo zbirko in bodo predstavljene v novem delu mojega muzeja v vojašnici Janka Premrla Vojka v Vipavi.

Stražnica obmejne enote JLA, imenovana po narodnem heroju Dragomirju Benčiču – Brkinu, je spadala pod 64. obmejni bataljon obmejnega odseka Sežana in se je nahajala na severozahodnem delu vasi Nova Vas na Krasu. V stražnici je bilo dne 1. julija 1991 nastanjenih 27 pripadnikov JLA, vključno s poveljnikom obmejne stražnice, vodnikom Ramo Salihijem, rojenim leta 1969 v Prištini.

Prebivalci naselja Nova vas so 1. julija 1991 ob 11,15 uri zaprosili Upravo za notranje zadeve v Novi Gorici za pomoč, saj je poveljnik stražnice večkrat grozil prebivalcem, da bo vas obstreljeval z netrzajnim topom. Po odločitvi koordinacijske podskupine Severnoprimorske pokrajine so bili določeni za izvedbo bojne akcije pripadniki SBS 6. PŠTO, Posebna enota Milice (PEM) in 2. vod 125. protidiverzantske čete 61. območnega štaba za TO Nova Gorica. Pred prihodom v Novo vas so se skupine uskladile in pripravile za izvedbo akcije v Opatjem Selu, od kjer so nadaljevali pot z vozili do same Nove vasi.

Takratni predsednik krajevne skupnosti Zlatko Martin Marušič in pripadnik PEM sta po ozvočenju večkrat pozvala poveljnika in vojake na predajo. Poveljnik stražnice, vodnik Rama Salihu je želel zavzeti položaj pri netrzajnem topu, kar je bilo zanj usodno, saj je padel smrtno zadet. V tem času sem tudi jaz po ukazu vodje napada majorja Lisjaka streljal v streho stražnice z ročnim protioklepnim orožjem M-60 Zolja in po kratkem streljanju se je ogenj prekinil. V desetminutnem spopadu je padel poveljnik stražnice, štirje pripadniki JLA so bili lažje ranjeni, dvaindvajset je bilo zajetih z vsem orožjem in opremo. Enote TO in PEM niso imele izgub.

V spomin na to bojno akcijo hranim v zbirki kar nekaj pridobitev, kot so številni dokumenti, seznami, glasila stražnice, čestitke krajanov in poveljnikov drugih stražnic iz obmejnega odseka Sežana in Nova Gorica, diplome s športnih tekmovanj med stražnicami in drugi dokumenti. Ohranil se je tudi radijski predvajalnik z dvojnim kasetofonom. Predvsem pa sem se razveselil, ko sem dobil v poklon marmornato ploščo, ki je bila nameščena na pročelju stražnice z imenom stražnice, in zadnje pridobitve, čelade JLA, ki je pripadala padlemu poveljniku stražnice vodniku Ramu Salihu. Zagotovo bo tudi to kamenček v zgodovinskem mozaiku naše osamosvojitvene vojne leta 1991, ko bo na ogled v Vojnem muzeju Vipava.

Višji štabni vodnik Mitja Močnik

(napis pod sliko)

73-1. Športne diplome iz karavle v Novi vasi