Maja 2004 je na starinarskem sejmu v Ljubljani eden izmed prodajalcev ponujal več risb, ki naj bi jih – po njegovih besedah – narisal Božidar Jakac. Podpisane niso zato, ker so bile samo skice ali Jakac z njimi ni bil dovolj zadovoljen. Ko so za njim pospravljali, so te risbe zavrgli. Božidar Jakac je umrl leta 1989, v tem letu je umrla tudi njegova žena Tatjana.

Tako so prišle v zbirko Vojnega muzeja štiri risbe in en akvarel, ki bi naj pripadale temu slikarju. O tem je mogoče samo ugibati. Dejstvo je, da niso delo amaterja, čeprav je vsaj na eni kak detajl mogoče oceniti kot anatomski spodrsljaj. Takšne skice bi lahko naredil katerikoli od slovenskih slikarjev in ne ravno Jakac. Podobne risbe ženskih aktov so ostale za Matejem Sternenom, Ivanom Vavpotičem in še marsikaterim, toda papir risb katerega od starejših slikarjev bi dobil patino, kot jo dobi star papir, te risbe pa ne delujejo kot stare.

Stilno pripadajo slikarskemu realistu, le akvarel daje slutiti željo po modernizmu, vendar še vedno v mejah realizma. Na ta akvarel bi se avtor mirno lahko podpisal. Drugače pa so na risbah vidne težave z risanjem rok, kar pa je mogoče opaziti prav na več Jakčevih risbah. Če so bile težave z rokami samo njegova posebnost, potem so te risbe njegove.

(napisi pod slikami)

54-1. Dve ženski s psom

54-2. Stoječi akt

54-3. Ženska, ki bere

54-4. Na divanu ali stranišču

54-5. Ponesrečene razmerje velikosti nog v primerjavi s telesom