Spoštovana,

oprostite, ker se oglašam, toda pred dnevi sem dobil knjigo o 1. svetovni vojni na Cerkljanskem in Idrijskem, kjer naštevate vso mogočo literaturo o 1. svetovni vojni, ki ste jo uporabili pri svojem delu, le knjige Svetovna vojna 1914-1918 ne. Zanjo še kako dobro veste, saj ste iz nje vi in mnogi drugi slovenski zgodovinarji dobili svoje prvo znanje o slovenskih polkih v avstro-ogrski vojski. Vi še posebej je ne bi smeli pozabiti omeniti, saj ste po njej naredili svoje besedilo o slovenskih polkih za Enciklopedijo Slovenije. Zato bom končno le vprašal, kar sem nameraval že dolgo, vendar odlašal in odlašal.

Vi najbolje veste, da je bila prva razstava odlikovanj iz 1. svetovne vojne v Pokrajinskem muzeju Maribor že leta 1978. Leta 1988 pa smo v Muzeju postavili prvo muzejsko razstavo o 1. svetovni vojni (v Goriškem je bila leto prej skromna razstava samo o soški fronti). Razstavo smo v okviru možnosti delno prenesli na Ptuj in ste jo lahko videli na srečanju slovenskih zgodovinarjev. Tega zborovanja zgodovinarjev gotovo niste pozabili. To je bilo takrat, ko sem v svojem referatu omenil, da smo Slovenci novembra 1918 sami prej osvobodili celo svoje zadnje veliko mesto, Maribor, kakor pa so Srbi prišli v svoj Beograd. Na te moje besede je planil dr. Grafenauer, kot da se mu je nekaj utrgalo. Iz dvorane je začel kričati, kaj si dovolim, jaz pa sem mu odgovoril, naj nastopi z argumenti znanja in ne kričanjem kot argumentom. Tedaj je kar nekaj zgodovinarjev nekako zarotniško stopilo k meni in vprašalo, ali je zdaj 1. svetovna vojna dovoljena. Jaz sem jim odgovarjal, da nikogar nismo niti vprašali za dovoljenje. Leta 1988 je izšla tudi prva knjiga o avstro-ogrski vojski in slovenskih polkih v 1. svetovni vojni, saj ste vsi zgodovinarji po vrsti svoje znanje o tej vojski povzemali po njej ali kar prepisovali.

Tega, kako brezmejno število člankov o 1. svetovni vojni je bilo natisnjeno v Vojnozgodovinskem zborniku, niti ne bom omenjal.

Zato bi zelo rad vedel, ko gledam knjigo o Cerkljanskem in Idrijskem, ali se delate, da vsega tega ni, sami po svojem preudarku ali Vam je kdo tako naročil? Temu vprašanju se nikar ne čudite, saj niste edina, ki sodeluje pri zanikanju mojega dela. Toda za druge mi je vseeno, ne pa tudi pri Vas, saj ste prav vi svojo kariero poznavalke vojaštva v 1. svetovni vojni nekako začeli s priredbo mojega objavljenega raziskovanja in znanja.

Veliko lepih pozdravov,

Janez Švajncer

8. 7. 2019

Bolj taktno in nežno, kot sem napisal navedeno sporočilo dr. Petri Svoljšak na Zgodovinski inštitut SAZU, ne bi mogel vprašati. V njej sem videl zgodovinarko in znanko, ne nasprotnice ali celo sovražnice. Mislil sem, da tudi ona vidi v meni nekoga, s katerim se razume lepo. Zato me je toliko bolj presenetilo, da se ni odzvala. Nobenega odgovora, sporočila. Nič!

Posebej omenjam, kako sem pričakoval, da v meni vidi nekoga, ki ji je naklonjen. Če ne bi bil tak, bi se javno oglasil po njenem besedilu o 1. svetovni vojni v Enciklopediji Slovenije, vendar se nisem. Njeno besedilo o slovenskih polkih je bilo povzetek, kar sem napisal v knjigi Svetovna vojna 1914-18, ki jo je leta 1988 izdal Pokrajinski muzej Maribor. Ko sva govorila z urednikom, sem ga vprašal, ali to ve in je odgovoril, da mu je to znano. Dejal sem, da je avtorica spremenila le stara imena krajev v nova, sedanja imena. »Ne,« je odgovoril, »ni ona, to smo naredili šele mi …,« je še dodal.

Spoštovana doktorica, niti približno ne pričakujem, da bi morali biti strokovnjakinja za vojne in vojaške zadeve, saj to ni tudi kateri od naših moških »vojnih« zgodovinarjev, toda če se postavljate v to vlogo, bi pa bi bilo le prav in pošteno, da ob tem pojasnite, kaj je bilo plod vašega dela, kaj pa ste vzeli od koga drugega.

Če menite, da ni tako, lahko v prihodnjem Vojnozgodovinskem zborniku objavim, kar sem o slovenskih polkih napisal jaz v knjigi Svetovna vojna 1914-1918, in za primerjavo tudi tisto, kar ste potem v Enciklopediji objavili vi.

(napis pod sliko)

78. Svetovna vojna 1914-1918, Maribor 1988, prva knjiga o slovenskih polkih, iz katere so svoje znanje črpali vsi po vrsti, ki se promovirajo kot uradne zgodovinarke ali zgodovinarji 1. svetovne vojne