V numizmatični zbirki v Vojnem muzeju Logatec je samo devet rimskih srebrnikov, ki so po zatrdilu prejšnjega lastnika povezani s kontekstom Grajskega hriba v Ljubljani. Ker bi naj bil Grajski hrib kraj, kjer je bila nastanjena rimska posadka, se je mogoče vprašati, koliko ti srebrniki povedo o Grajskem hribu v zgodnjem obdobju rimske vladavine.

Ali je mogoče s pomočjo teh srebrnikov priti do leta, ko je rimska vojska prišla na hrib, kot nam to na primer omogočajo srebrniki s hasberškega hriba nad Planinskim poljem. Zadnji izmed tamkajšnjih srebrnikov je bil kovan leta 36 pred našim štetjem, kar se ujema z drugimi dokazi, da je rimska vojska gradišče nad Planinskim poljem zavzela na velikem Oktavijanovem vojnem pohodu leta 35 pred našim štetje.

Vojni muzej Logatec hrani naslednje rimske srebrnike, povezane z Grajskim hribom nad Ljubljano:

• republika, leta 90 pr. n. št., denar, Apollo Minerva
• republika, leta 89 pr. n. št., denar, L. Titurisu Sabinus, umor Tarpeje
• republika, leta 81 pr. n. št., denar, Q. Caecilius Metellus Pius
• republika leta 77 pr. n. št., denar, L. Rutilius Flacus
• republika leta 64 pr. n. št., denar, L. Roscius Fabatus
• republika leta 54 pr. n. št. Marcus Junius Brutus (85-42), Ahala
• Oktavijan, 30 – 27 pr. n. št.
• Avgustus, Divi Avgustus po letu 27 pr. n. št.
• Avgustus, po letu 27 pr.n. št in pred letom 14, Caesar Avgustus

Čeprav gre za majhno skupino rimskih srebrnikov, ima glavne značilnosti podobnih skupin s konca 1. stoletja pred našim štetjem in prvih let našega štetja. Rimski republikanski srebrniki so krožili še dolgo po njihovem kovanju, kar povedo imena monetarijev na njih. Republikanski srebrniki so bili del denarnega sistema tudi še najmanj do druge polovice 1. stoletja.

Srebrnik iz let 30 – 27 pred našim štetjem Oktavijanovemu pohodu leta 35 pr. n. št. ni mogel pripadati, saj je bil kovan šele nekaj let za njim. Še poznejša sta oba Avgustova srebrnika iz cesarske dobe. To je bil že tudi čas, ko je bila naselbina, ki so jo Rimljani spremenili v rimsko Emono, že trdno v okviru rimskega osvojenega ozemlja.

V tej skupini tudi ni nobenega srebrnika, ki so bili kovani med Cezarjevim vračanjem iz Galije. Mnogi Cezarjevi veterani so si jih ohranili za spomin in so ostajali za njimi na pohodih v državljanski vojni. Kar nekaj se jih je ohranilo na hribu nad Planinskim poljem in enako tudi značilna fibula Cezarjevih vojakov. Če podobni srebrniki in fibule niso znane tudi z Grajskega hriba nad Ljubljano, potem bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da je Oktavijanova vojska leta pr. n. št. po zavzetju gradišča nad Planinskim poljem ni prodirala dalje proti Ljubljani. Tam se je obrnila proti Cerknici in zavzela Ulako pri Starem trgu. Če bodo to sklepanje potrdili tudi drugi dokazi, je od tam nadaljevala pot proti Savi in Sisku kot končnemu cilju, kot je znano o tem pohodu.

Drugače pa srebrniki z Grajskega hriba potrjujejo zgodovino Emone, kot jo že poznamo.

(napisi pod slikami)

3-1a. Leto 90 pr. n. št., z obeh strani

3-1b.

3-2a. Leto 89 pr. n. št., z obeh strani

3-2b.

3-3a. Leto 81 pr. n. št. z obeh strani

3-3b.

3-4a. Leto 77 pr. n. št. z obeh strani

3-4b.

3-5a. Leto 64 pr. n. št. z obeh strani

3-5b.

3-6a. Leto 54 pr. n. št. z obeh strani

3-6b.

3-7a. Oktavijan, 30-27 pr. n. št.

3-7b.

3-8a. Avgustus, po 27. pr. n. št.

3-8b.

3-9a. Avgustus, cesarska doba 3-9b.