V visokem srednjem veku sta meč in ostroga pripadala samo vitezu, kot bojevniku konjeniku. Zato v nemščini, francoščini in italijanščini ista beseda pomeni hkrati viteza in konjenika.

Vojni muzej Logatec hrani lepo zbirko ostrog. Večinoma se jih da pojasniti s krajem, kjer so se ohranile, ali z zgodovinskim dogajanjem na nekem kraju. Kljub temu je vse le bolj ali manj samo sklepanje, saj se je o bojih in spopadih na slovenskem ozemlju v visokem srednjem veku ohranilo tako malo podatkov, da si je mogoče ustvariti zelo megleno podobo.

Toda tudi če bi imeli popisane vse boje in spopade, ene izmed ostrog v Vojnem muzeju Logatec skoraj gotovo ne bi mogli pojasniti z nobenim izmed njih. Ohranila se je nad Dobravo pri Ljubljani, kjer do boja ni moglo priti. Konjeniki se niso spopadali na pobočjih hribov. Zato je bolj verjetna razlaga, da je bil jezdec na lovu. Med spodbujanjem konja na razmeroma strmem pobočju je nekoliko pretiraval z zabadanjem ostroge konju v trebuh, ali pa je bil njen jermenček star in se je strgal zaradi tega. Jezdec ni opazil, da se je ostroga snela, saj bi drugače konja ustavil, razjahal in jo pobral.

Kdaj se je to zgodilo?

Po obliki ostroge približno v letih od 1000 do 1200, petdeset let gor ali dol, saj se oblika ostrog ni spreminjala hitro, poleg tega ostroga nima več obeh zank, ki pomagata pri časovni opredelitvi.

Ostrogo je Vojnemu muzeju Logatec podaril Stane Lunder iz Ljubljane.

(napis pod sliko)

13. Viteška ostroga – simbol stanu