V Vojnozgodovinskem zborniku št. 52 je Anton Korošec opisal, kako je na slovenska imena krajev naletel v zahodnem delu Avstrije. Tam imajo Doline in Grad, kar ni niti približno nemško. Toda očitno ni tako samo v Avstriji, pač pa tudi v vzhodnem delu Nemčije.

V Nemčiji hranijo bronasto bojno sekiro (Streitaxt), ki so jo našli v kraju Osterwitz v Prusiji. (Bodenfunde aus Deutschland im historischen Bildband, Das Römisch-Germanische Central-Museum in bildlichen Darstellungen aus seinen Sammlungen, Berlin 2020, str. 223)

Po njihovi razlagi naj bi bila germanska. Zaradi nje vemo, da je tam, kjer je kraj Osterwitz, življenje teklo že v bronasti dobi. Ker naj bi bila sekira germanska, so po tej logiki tudi kraju ime dali Germani. Tu pa nastopi problem.

Kako bi bilo mogoče, da bi Germani dali kraju slovansko ime! Ostrovica, tudi če je malo spremenjena, je lahko samo slovanska. Eno imamo tudi na nekdanjem slovenskem Koroškem v Avstriji, še ena je na avstrijskem Štajerskem, gotovo pa jih je še več. Zato je mogoča ena sama in zelo preprosta razlaga. Kraju niso dali imena Germani, pač pa Slovani, in ker so tam bivali Slovani, bronasta sekira ni mogla biti germanska.

Če pa bo kdo skušal zapleteno situacijo rešiti z razlago, ki se je prijela v Sloveniji, da so tam bili najprej Germani in so se potem Slovani samo priselili ter zato dali kraju ime, bo moral še pojasniti, kdaj in kam so se potem ti Slovani odselili in se spet od nekod priselili Germani, da je danes tam vse germansko.

Ali pa kdo verjame, da se bodo nesmiselne razlage o zamenjavah, odselitvah in priselitvah prebivalstva prijele tudi v Nemčiji?

Ne, gotovo ne. Nemci so za nekaj takega prepametni …

Osvajanja in potujčevanja, to so zakonitosti zgodovine, ne pa tudi, da bi kar tako izginjala cela ljudstva in da bi se nato tam nenadoma neznano od kod pojavila neka druga.

(napis pod sliko)

1. Naslovna stran knjige, v kateri je tudi Ostrovica