Načelnik Generalštaba Slovenske vojske, general Albin Gutman, je obiskal načelnika Generalštaba oboroženih sil Republike Poljske. Na obisku v Varšavi je bil od 9. do 11. oktobra 2007. Poljski načelnik je pribočniku našega načelnika za spomin podaril svoj kovanec. Major Anton Zavodnik, ki je bil tedaj ta pribočnik, je svoj kovanec prepustil Vojnemu muzeju Logatec. Skoraj gotovo je edini na Slovenskem, tudi drugače osebni kovanci načelnikov generalštabov niso pogosti. Zdaj tu spominja na obisk našega načelnika in njegovega pribočnika na Poljskem, hkrati pa na poljskega generala, ki ga ni več. Bil je med tistimi nesrečneži, ki so se leta 2010 skupaj s predsednikom poljske republike peljali v letalu, ki se je zrušilo. Umrli so prav vsi.
General Franczisek Gagor, načelnik Generalštaba oboroženih sil Republike Poljske, se je rodil leta 1951. Leta 1973 je končal topniško vojaško akademijo, načelnik Generalštaba poljske armade je bil od leta 2006. V zrušenem letalu je umrl 10. aprila 2010 pri Smolensku.
Zakaj se je letalo zrušilo, je posebno vprašanje. Odgovora ni in je malo verjetno, da kdaj bo. Poljaki in zahodne države trdijo, da so letalo sestrelili Rusi, iz Rusije odgovarjajo, da to ni res. Zato lahko samo sklepamo, kaj se je zgodilo. Odgovor o krivcih je verjetno v vprašanju, komu je zrušitev letala koristila. Zanesljivo to ni mogla biti Poljska, saj je z mrtvimi izgubila svoj državni vrh. Let v Katyn na slovesnost, ki bo obudila spomin na postreljene poljske oficirje, je bil politično gledano velik izziv Rusiji kot naslednici Sovjetske zveze, ki je ujete Poljake pobila. S tega vidika bi bilo mogoče, da se je Rusija odločila to izzivanje preprečiti in je letalo sestrelila. Toda prav politično gledano je bila škoda te sestrelitve veliko večja, kot bi bila neka slovesnost, na katero bi kmalu po njej vsi pozabili. Zato bi vodstvo Rusije morala k čemu takemu voditi res posebna zaslepljenost, da bi izvedla dejanje, ki ga bo obsodil ves svet in ki bo še posebej zarezalo med že tako ali tako slabe odnose med Poljsko in Rusijo.
Po zrušitvi letala se je zgodilo prav to. Poljska je za krivca zrušitve takoj obdolžila Rusijo in odnosi med obema državama so se še bolj zaostrili. Ta prepad je koristil samo eni strani, to je zahodnim državam in silam NATO, ki jim po propadu poljske ljudske republike Republika Poljska tudi pripada. Zaradi tega bi bilo mogoče pomisliti, da je bila česa takega zmožna katera od tajnih služb držav NATO. S tempirano bombo bi bilo mogoče določiti čas eksplozije. Če bi bilo tako, bi se ponovilo samo to, kar je Velika Britanija med 2. svetovno vojno že naredila z zrušitvijo letala poljskega predsednika, generala Sikorskega. Toda brez dokazov trditi nekaj takega za let iz leta 2010, bi bila zelo huda obtožba.
Tako zrušitev letala ostaja predmet spora, še bolj zato, ker so na Poljskem še najmanj pripravljeni verjeti, da je šlo za letalsko nesrečo, kot se dogajajo. Tudi to bi bilo mogoče, čeprav je po drugi strani težko verjeti, da bi se običajna letalska nesreča zgodila prav poljskemu predsedniškemu letalu.
Naj je bilo tako ali drugače, spominski kovanec načelnika poljskega Generalštaba ostaja v Vojnem muzeju Logatec kot spomin na generala in dogodek iz najnovejše zgodovine, ki je veliko več, kot samo eden izmed mnogih.
(napis pod sliko)
59-1 in 59-2. Kovanec generala Gagorja z obeh strani