Oznaka: Slovenija

  • PLAČNI SISTEM REPUBLIKE SLOVENIJE – PREDLOG

    Republika Slovenija je država, kjer ima izvoljeni predsednik države nekajkrat nižjo plačo kot član katerega od nadzornih odborov ali uprav podjetij v državni lasti. Predsednik Vlade Republike Slovenije ima smešno nižjo plačo v primerjavi z direktorji državnih podjetij. Ministri Vlade Republike Slovenije imajo bistveno nižjo plačo kot člani nadzornih svetov teh državnih podjetij.

    Preberi več

  • DRŽAVNI PRAZNIKI – PREDLOG

    Dan samostojnost, 26. junij. Dan Slovenske vojske, 27. junij. Dan slovenske družine, 25. december.

    Preberi več

  • SLOVENIJA 1941-1945-2026

    Zgodovinski vidik Leta 1941 je bila Kraljevina Jugoslavija mednarodno priznana država. Aprila 1941 so jo vojaško napadle Nemčija, Italija in Bolgarija, da si prilastijo njena ozemlja. Slovenijo so si razdelile Nemčija, Italija, Madžarska in Hrvaška. Nemčija je na svojem zasedbenem ozemlju Slovence kot narod takoj ukinila in prepovedala, Italija se je odločila za počasnejšo metodo,…

    Preberi več

  • PISMA PROTI VETRU

    Razposlana sporočila iz let od 2019 do 2025 so izšla pod skupnim naslovom Pisma proti vetru 3, kot sta ga prej imeli obe prvi knjigi pisem proti vetru. Vse zaman in v prazno, tudi proti vetru, ki je udarjal nazaj, toda kronika časov in let, podoba ljudi naših dni, še posebej oblasti in velike laži,…

    Preberi več

  • NEKAJ GNILEGA JE V DEŽELI …

    Nekaj gnilega je v deželi Danski … Naj mojster Shakespeare (ali kdor koli je že napisal tiste drame) ne zameri zaradi navedenega citata, vendar je natanko to, kar žele povedati naslednje vrstice. Naši oficirji in vojaki se kot pripadniki pakta NATO srečujejo s pripadniki drugih vojsk in ob tem z njihovo zgodovino. Tako prinašajo domov…

    Preberi več

  • MUZEJ NOVEJŠE IN SODOBNE ZGODOVINE SLOVENIJE – POSTAVITEV

    Pod naslovom Slovenci v 20. stoletju in podnaslovom Vodnik po razstavi je Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije izdal posebno knjižico o postavitvi svoje muzejske zbirke. Uredili sta jo Nataša Strlič in dr. Monika Kokalj Kočevar. Saj je očitno zaman, toda tudi če bo treba tisočkrat ponoviti, pa naj bo ponovljeno tisočkrat. Država Slovencev, Hrvatov…

    Preberi več

  • PARTIZAN JANEZ GRADIŠNIK

    Janez Gradišnik je v štorski borčevski organizaciji še edini aktivni udeleženec NOB. Na to smo v krajevni organizaciji izjemno ponosni. Lani avgusta je dopolnil častitljivih 95 let. Verjetno je botrovala Janezovi dolgoživosti njegova dobra volja, večni optimizem in glasba. Pove, da je s svojo frajtonarico igral na več sto porokah, zabaval ljudi od blizu in…

    Preberi več

  • KAJ BO Z GROBOM KAPITANA MIRKA PLEIWEISSA?

    Na pobreškem pokopališču v Mariboru počiva eden velikih junakov slovenske vojne zgodovine, kapitan bojne ladje Mirko Pleiweiss. Njegovo junaštvo aprila 1941 je bilo velikokrat opisano, v Crikvenici so mu postavili spomenik, z redom za hrabrost ga je odlikoval predsednik Tito. Za njim pa ni nikogar, ki bi lahko skrbel za njegov grob. Za ohranitev groba…

    Preberi več

  • PREROŠKI STANE KAVČIČ

    (Stane Kavčič. Dnevnik in spomini 1972-1974, Ljubljana 1988, str. 148) 15. april 1974 Zopet imamo prepir z Italijani. Njihova vlada je namreč 11. marca protestirala pri naši, zato ker smo ob mejni črti med nekdanjima conama A in B postavili napis SFRJ – SR Slovenija. Obnovili so torej svoje zahteve po coni B in bi…

    Preberi več

  • PREŽIHOV VORANC

    Prežihov Voranc je bil eden največjih pisateljev našega naroda za Ivanom Cankarjem. Največji v prvi polovici 20. stoletja, sredi stoletja sta bila to skupaj z Miškom Kranjcem. Prežihov Doberdob je največji vojni roman slovenskega naroda. Nekaj takega, kot imajo Rusi Tolstojevo Vojno in mir, imamo mi Doberdob. Naj je v primerjavi s Tolstojevo mojstrovino po…

    Preberi več

  • FRANC TALER, JUNAK IZ JURIŠNEGA BATALJONA

    Fotografija borca, ki ni bil kdorkoli. Biti najbolj hraber med najbolj hrabrimi, to je bilo nekaj posebnega. Leta 1944 so slovenske partizanske divizije dobile jurišne bataljone. Vanje so sprejemali samo prostovoljce. Pošiljali so jih v najbolj drzne in nevarne boje. Veliko jih je padlo, nekaj jih je dobilo že tudi prva odlikovanja. Med njimi je…

    Preberi več

  • 80-LETNICA FRANKOLOVSKEGA ZLOČINA

    Nemški okupator je 12. februarja 1945 obesil na jablanah med Frankolovim in Stranicah  ob cesti Celje-Maribor 100 slovenskih rodoljubov. Kot mi je povedal skoraj 94-letni Prelogar iz okolice Stranic, so domačini že isti dan vedeli za zločin. Upokojeni avtobusni šofer in kramar Marjan mi je povedal, da sta bila med obešenci dva njegova strica iz…

    Preberi več

  • ZGODBA SLIKE NA STENI KMEČKE DOMAČIJE

    Domači sin je odšel v partizane, zato so junija 1944 prišli Nemci in  domačijo v strminah nad Idrijco zažgali. Zgorela sta hiša in velik hlev s senikom nad njim, toda zgodilo se je nekaj nenavadnega. Zgorelo je prav vse, vsi podi, okna in vrata, zaradi ognja je odpadal omet s kamnite hiše, tedaj pa se…

    Preberi več

  • IZDAJA POHODA II. GRUPE ODREDOV ČEZ SAVO MAJA 1942

    Maja 1942 je II. grupa odredov, tedaj najmočnejša slovenska partizanska enota v moči brigade, dobila ukaz, da preide preko Save na nemško okupacijsko območje na Štajerskem in tam prispeva k razmahu boja proti okupatorju. Pohod bi moral biti presenečenje, toda Nemci so II. grupo odredov pričakali pripravljeni že na desni strani Save. Do odločilnega boja…

    Preberi več

  • DRUŽINSKI SPOMIN

    Mirko Kolarič, moj stari ata, Magdalena Kolarič, moja stara mama      Njuni otroci; MARIJA, roj. 1920 (moja teta), aktivistka v našem okolju in Prekmurju  MARTA, roj. 1921, delala v Topolšici, aktivistka na tistem območju in v okolici Šoštanja, VERA, roj. 1922 (moja mama), Lackov odred, bolnišnica na Drulku na Kozjaku, Tomšičeva brigada DRAGA, roj.…

    Preberi več

  • VINKU POLJANCU V SPOMIN

    Rož, Podjuna, Zila, venec treh dolin, moja domovina, narod moj trpin. Ti družica moja, dom moj in moj rod, ko bom truden boja, bodi mi še grob. Naša narodna pesem, ki zareže v srce. Pesem naše slovenske narodne bolečine. Slovenec, ki ga ne stisne ob srcu, ima kamen in ne srca. Slovenci v Avstriji kopnijo…

    Preberi več

  • AVSTRIJA KOT ŽRTEV

    Eden največjih nesmislov politične igre velikih sil po 2. svetovni vojni je bila razglasitev Avstrije za Hitlerjevo žrtev. Zato so ji ohranili predvojne meje, kar je najbolj prizadelo Slovence. Združene države Amerike so maja 1945 zagrozile Jugoslaviji z napadom, če Tito ne bo umaknil svojih čet s Koroške, in so že začeli premeščati divizije iz…

    Preberi več

  • PRIPOMBE K OSNUTKU ZAKONA O VAROVANJU KULTURNE DEDIŠČINE (ZVKD-2)

    Združenje lastnikov starin ostro nasprotuje prikriti nacionalizaciji zasebnih muzejev po osnutku ZVKD-2, ki krši ustavne pravice in priviligira državne muzeje.

    Preberi več

  • GRAD PODSREDA – POZIV

    Javni zavod Kozjanski park, Podsreda 45, 3257 Podsreda ZADEVA: Preimenovanje apartmajev na gradu Podsreda Spoštovana direktorica, mag. Valerija Slemenšek, 22. novembra 2024 sem v večernih urah obiskal stari grad Podsreda, kjer je naša skupina imela voden ogled in večerjo. Sprejela nas je prijazna kustosinja, Nataša Ferlinc, ki je med drugim omenila, da nameravate apartmaje v…

    Preberi več

  • 1515-2025 in 1945-2025

    1515-2025 Prve slovenske natisnjene besede! Bojna gesla našega naroda. Le vkup, le vkup, uboga gmajna! Za staro pravdo! Že leta 1584 pa nam je protest proti rimski Cerkvi dal še Biblijo, v svojem jeziku smo jo Slovenci naredili med prvimi na svetu. 1945 – 2025 V spomin veliki zmagi leta 1945, ko je nastala slovenska…

    Preberi več

  • PISMO

    Pismo podpolkovnika Vita Berginca, poveljnika območnega štaba Teritorialne obrambe Tolmin v vojni za Slovenijo leta 1991, Vojnozgodovinskemu zborniku: »Čestitam Vam za vaš trud, ki ga vlagate še po tridesetih letih naše prve svobode za ohranitev resničnih dogodkov nas vseh. Hvala! Vito Berginc, Kobarid, 23. 12. 2021

    Preberi več

  • VČERAJ JE MINIL 29. NOVEMBER, KOT DA GA NIKOLI NI BILO. VENDAR JE V NEKIH DAVNIH ČASIH BIL, IN ŠE KAK!

    Zame sta bila v šolarskih in gimnazijskih časih samo dva praznika, to sta bila 1. maj in 29. november. Takrat sta bila prosta dva ali so bili celo trije dnevi, če sta praznična dneva prišla skupaj z nedeljo, so se prazniki potegnili vse do 27. aprila, dneva ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Sobote tedaj še…

    Preberi več

  • ALI SMO SPLOH ŠE SLOVENSKA DRŽAVA

    Republika Slovenija ima 26. decembra državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti. Praznuje ga v spomin na december 1990, ko smo se Slovenci in skupaj z nami tudi volilni upravičenci drugih narodnih pripadnosti v veliki večini odločili, da bi imeli svojo samostojno državo. Tedanji propagandisti plebiscita nam niso z eno samo besedo na glasovalnih lističih sporočali,…

    Preberi več

  • SLOVENIJA, SLAVONIJA – IZ PERSPEKTIVE ZDA

    Kot sem že zdavnaj napisal, mi je predstavnik ZDA, ko sem še bil na ministrstvu, povedal za stališče ZDA, da je Slovenija »faktor nestabilnosti na tem delu Balkana in se naj zato priključi Avstriji«, in še kaj jaz pravim k temu. Zdaj, na začetku leta 2022 je bilo to nenadoma kar v časopisih. Poleg Slovenije…

    Preberi več

  • OD KOD ZMEDA V MLADIH GLAVAH

    To, da imamo pri nas v Sloveniji mlade neonaciste, ni nobena skrivnost, saj se s poveličevanjem Hitlerja oglašajo kar sami. Kako je to v Evropi 21. stoletja sploh mogoče in od kod se je vzelo, je posebno vprašanje, očitno pa tudi v tem primeru riba smrdi pri glavo, to je na ministrstvu za šolstvo. Generacija,…

    Preberi več

  • SPOMINSKI ZNAK GORNJE POSOČJE 1991-2021

    Spomin na obletnico vojne za Slovenijo ohranja tudi spominski znak, ki ga je ustanovilo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Gornje Posočje. Njegov predsednik je Iztok Uršič, ki je tudi podpisan na potrdilih o podelitvi. Znak je nastal na pobudo podpolkovnika Vita Berginca, vojnega poveljnika iz leta 1991. Izdelavo so z denarnimi prispevki omogočila nekatera…

    Preberi več

  • TRIDESET LET SLOVENSKE DRŽAVNOSTI

    Lani smo praznovali trideset let, odkar imamo Slovenci svojo državo. Naši predniki so živeli v tujih državah, se borili in umirali v raznih vojnah tujih monarhov. Kot narod smo ena od najstarejših nacij na svetu, kot državljani slovenske države pa se prepoznavamo zadnjih 30 let. Žal nam v tem času ni najbolje uspelo razviti pozitivne…

    Preberi več

  • VOJNA 1991 IN SPOŠTLJIV SPOMIN VSEM MRTVIM

    Leta 2021 je dal Vojni muzej Logatec izdelati dva spominska kovanca. Prvi je bil v spomin vsem mrtvim v vojni za Slovenijo, našim in njihovim. Res, tudi pripadnikom Jugoslovanske ljudske armade. Takrat, ko se je začela vojna za Slovenijo, so še vedno lahko verjeli, da branijo našo skupno državo Jugoslavijo. Naj ni bila idealna, kot…

    Preberi več

  • SPOMINI MARJANA LOGARJA

    Marjan Logar se je rodil dober mesec po kapitulaciji Italije, oktobra 1943, v Novem Svetu. Bil je sin bajtarice Ivanke in očeta, Marjana Lapajneta. Oče je bil politični komisar Gubčeve brigade in je leta 1945 padel na jurišu na Polomu. Po Rapalski pogodbi 1920 je Novi Svet spadal pod Italijo, Hotedršica pa pod Jugoslavijo. Živeli…

    Preberi več

  • SPOMIN NA SV. GABRIJEL 1917

    Vojni muzej Logatec hrani del rušilne granate kalibra 15 cm, kakor jo je razneslo, avstrijsko menažko in italijansko pločevinasto čutaro, vse s Sv. Gabrijela nad Novo Gorico, s kraja najhujših bojev leta 1917. V današnjih časih hlastanja za posebnimi najdbami in ko so se mnogi iskalci s soške fronte preselili k starodavnim točkam po Sloveniji,…

    Preberi več

  • KRALJ MATJAŽ – DVAKRATNA LAŽ

    Z več zgodovinskimi dejstvi je bilo že dokazano, da slovenski zgodovinski junak kralj Matjaž ni bil madžarski kralj Matija Korvin, kot je v 16. stoletju prvi zapisal neki italijanski popotnik in so potem nekritično za njim ponavljali vsi pisci, pač pa je bil to slovenski kmečki kralj Matjaž iz leta 1478. Z vso svojo vojsko…

    Preberi več

  • PREŠERNOV UVOD H KRSTU KOT ZGODOVINSKA IZMIŠLJOTINA

    Na hribu Ajdovski gradec, kjer naj bi po Prešernovem opisu v pesnitvi Uvod h Krstu pri Savici prišlo do velikega boja s kupi mrličev, ni bilo nobene bitke, kot so pokazale arheološke raziskave tega hriba. Toda pesniška izmišljotina ostaja in k njej so pri izdaji knjige leta 1950 pomagale tudi ilustracije. Njihov avtor je bil…

    Preberi več

  • GRADIVO DR. KOSA ZA ZGODOVINO SLOVENCEV KOT PROBLEM

    Zgodovinar, ki je najbolj zaznamoval sodobno slovensko zgodovinopisje zgodnjega srednjega veka, je bil dr. Franc Kos (1853-1924). Na Dunaju je študiral zgodovino in zemljepis ter slavistiko pri dr. Franu Miklošiču. Na Dunaju je leta 1881 tudi doktoriral iz antične zgodovine. V Enciklopediji Slovenije mu je dr. Bogo Grafenauer postavil naslednji spomenik: »Kos je bil največji…

    Preberi več

  • OD KOD IN OD KDAJ PRISELITEV SLOVENCEV – ZLAGANA ZGODOVINA

    Danes ni uradne zgodovinske knjige ali šolskega učbenika, ki ne bi kot nesporno zgodovinsko dejstvo navajal to, kar imenujejo »priselitev Slovanov«. Slovanov in ne Slovencev, saj naj bi bili ti samo del velike praslovanske skupnosti. Med vsemi Slovani so se naselili najbolj zahodno. Zanje, to je za naše prednike, so iznašli poimenovanji Alpski Slovani ali…

    Preberi več

  • DEPOJI KOT PRIKAZ MATERIALNE KULTURE SLOVENCEV V 6. STOLETJU

    Na Dolenjskem je hrib, ki v arheološki literaturi ni neznan. Na njem je izkopaval že Pečnik in je domneval, da je bilo na hribu v starejši železni dobi gradišče. Arheologija je ugotovila, da so na vrhu hriba ostanki močnega suhega zidu, na katerem je grajen z malto vezan zid. Zaradi tega zidu in zaradi najdenih…

    Preberi več

  • POKRADLI ITALIJANI

    Leta 1960 so v kleti Drame v Ljubljani našli skriti arhiv, ki ga je gledališče tja spravilo med 2. svetovno vojno, da bi ga obvarovalo pred Italijani. Tam spodaj so gledališčniki, pripadniki Osvobodilne fronte, skrivali tudi marsikaj drugega. Tega italijanski okupatorji niso mogli vedeti, nekaj pa jim je vzbudilo sume, da so opravili hišno preiskavo.…

    Preberi več

  • MANIFEST ZA REŠITEV SLOVENSKE ARHEOLOGIJE

    Uvod Kakor sem napovedal v knjigi Gradišče in stari grad Hasberg, se je potrdilo. Te knjige z vsemi sporočili, vključno s temi, ki so tokrat pred Vami v zadnji od doslej izdanih, po volji vladajočih v slovenski arheologiji ne smejo obstajati. Kako je mogoče, da tako pomembna in prelomna zgodovinska in arheološka dela izda Vojni…

    Preberi več

  • PRED NOVO VELIKO VOJNO

    Sporočili so nam, kako je srbski predsednik Aleksandar Vučić napovedal, da se bo čez nekaj mesecev začela velika svetovna vojna. Kar tako tega ni rekel, on gotovo ve, kaj in zakaj govori. Toda tudi če te njegove napovedi ne bi bilo, kažejo na to številna dejstva. Zgodovina je učiteljica življenja, kot so rekli stari Rimljani,…

    Preberi več

  • ZAPIS O NEKEM DOGODKU, KI SE BO NA ŽALOST ZGODIL IN ZGODOVINSKI ZBIRKI, KI JE NE BO VEČ

    Sem Anton Korošec, veteran vojne za Slovenijo, kot rezervist pripadnik Teritorialne obrambe in Slovenske vojske od leta 1972 do leta 2003 v 71. OštTO V Mariboru, s činom major in kot obveščevalec. Od leta 2004 do leta 2020 sem predsedoval Območnemu združenju vojne za Slovenijo Maribor. Leta 2007 smo mariborski veterani dobili od Ministrstva za…

    Preberi več

  • SERPENTINŠKOVIH NEKAJ

    (prejeto po elektronski pošti) Vse te protiženske domislice niso tu zato, da bi kateri od bralcev zgrožen pomislil, le kako je lahko Vojnozgodovinski zbornik s takšno objavo padel tako nizko, pač pa zato, da pokažejo današnje stanje in raven duha v naši državi, v Sloveniji, in kako lahko nekdo s takšno ravnijo izražanja in s…

    Preberi več

  • PRIJAZEN IN POPOLNOMA NEVSILJIV PREDLOG

    (celo z malo zadrege, da je nekaj takega sploh treba predlagati) Razglednice Kolesarskega društva Vojnik so v samem vrhu najlepših razglednic, ki na Slovenskem nastajajo po motivih starih razglednic, če niso celo najlepše. Tudi vsakoletna kolesarka vožnja, ki jo priredijo, potrjuje, da gre za ljudi, ki so z dušo in srcem pri svojem društvu, zato…

    Preberi več

  • NEKAJ MALEGA O BORCIH ZA DOMOVINO DOMA IN PO SVETU

    Kadar se je moja hčerka Nina podala na potepanje po svetu, mi je vedno povsod poiskala in prinesla za spomin kakšno fotografijo ali knjigo, ki govori o vojaški zgodovini tiste države, v kateri je bila kot popotnik. Vsak človek skriva v sebi določene želje in smisel za različne dejavnosti. Ljudje smo si na veliko srečo…

    Preberi več

  • GASILSKA ZVEZA SLOVENIJE 1994-2024

    Dve leti po osamosvojitvi Republike Slovenije, je slovenski parlament sprejel nov zakon o gasilstvu. V spomin na ta pomemben dogodek je Gasilska zveza Slovenije dala izdelati spominski kovanec. Na njem je stavba slovenske skupščine v Ljubljani. Kovanec meri 2,8 cm. (Napis pod sliko) 81a-1 in 81a-2. Spominski kovanec 1994-2024 z obeh strani

    Preberi več

  • DELOVNA UNIFORMA CIVILNE ZAŠČITE REPUBLIKE SLOVENIJE

    V skladu s Pravilnikom o identifikaciji k dopolnilnem protokolu št. 1, z dne 18.8.1949 k ženevskim konvencijam morajo biti pripadniki Civilne zaščite (v nadaljevanju CZ) in objekti, ki jih uporablja so označeni s posebno oznako (temno moder enakostranični trikotnik na oranžni podlagi). Pripadniki CZ predpisane oznake nosijo na svojih uniformah. Do leta 1992 so slovenski…

    Preberi več

  • IZHODIŠČNE TOČKE ZA RAZMIŠLJANJE O SLUŽBENIH UNIFORMAH SLOVENSKE VOJSKE

    (Napisano na željo generala dr. Dobrana Božiča in mu poslano) Različica 1 – sedanje uniforme, če se Slovenska vojska ne odloči za nove službene uniforme Sedanja službena uniforma Slovenske vojske je turobna, prej pogrebniška kot spodbudna. Kaj je mogoče storiti? Najprej zamenjati gumbe. Posneti obliko in velikost gumbov oficirske uniforme Velike Britanije. Primerke predložiti dosedanjemu…

    Preberi več

  • UNIFORME EVROPE

    Knjiga, ki po količini objavljenega gradiva nima primere. Vojaške, policijske, gasilske in druge uniforme v zbirki Vojnega muzeja Logatec. Največ je slovenskih in jugoslovanskih uniform, bogato so zastopane Avstrija, Češkoslovaška, Sovjetska zveza, Združene države Amerike, Velika Britanija, Italija, Nemčija in druge. Tudi čini in oznake. Veliki format, najboljši papir, 726 strani, trda prava vezava. Knjiga,…

    Preberi več

  • ŠE O POHODU 14. DIVIZIJE

    Hvala za ta zapisa. Oba sta globoka, premišljena in argumentirana. Žal pa proti vetru … In to je po navadi vsaj mokro, če ne boleče. Z obema pa se osebno povsem strinjam. Moj sosed, ki je umrl nekje v zgodnjih osemdesetih, je bil udeleženec pohoda štirinajste. O tem ni veliko govoril nikoli, je pa svojim…

    Preberi več

  • STRELJANJE IN SMUČANJE NA GOLTEH

    Svojo knjigo in s tem neizbrisen zapis v čas so dobila tudi tekmovanja v smučanju in streljanju na Golteh. Izdala sta jo Območno združenje slovenskih častnikov Velenje in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Velenje. Njen urednik je bil Alojz Slavko Hudarin, člani uredniškega odbora pa Matjaž Klemenčič, Stane Tajnšek, Marjan Lampret, Srečko Gračner, Bojan…

    Preberi več

  • SAMOSTOJNA SLOVENIJA KOT DRUŽINSKI SPOMIN

    Sem študent matematike in bolj se s svojo mamo, profesorico zgodovine, pogovarjam o zgodovini, raje imam matematiko. Številke, vsota, razlika, zmnožek, enačbe, neznanke in višja matematika, kjer številk skoraj ni več, vse je zelo jasno in takoj razvidno, ko pa pridem do zgodovine, mi ni več jasno čisto nič ali pa ob tem ali onem…

    Preberi več

  • NE ZABORAVITE 1991!

    Ne pozabite, tudi to je bila vojna za Slovenijo! Čisto drugačna resničnost za tiste, ki je niso gledali samo na televiziji. 72a. (pod sliko brez napisa, besedilo čez celo stran, da ga je mogoče prebrati)

    Preberi več

  • PEKRSKI DOGODKI 1991 – 33 LET ZAVAJANJA

    (pismo iz Maribora, prejeto po pošti 27. 9. 2024, imena izpuščena, ker gre za iskanje zgodovinske resnice in ne obračun s posamezniki) Resnica je prepovedana, zanjo si lahko tudi obsojen in kaznovan, pa kljub temu je 33 let molčanja in zavajanja dovolj. Znano je, da je 710. učni center v Pekrah 23. 5. 1991 ob…

    Preberi več

  • ŠE MOJ SPOMIN NA PEKRE 1991

    Leta 1991 je po 23. maju in obkolitvi učnega centra v Pekrah tam nastalo posebno vzdušje, zato sem se 28. maja odpeljal tja, da nekoliko vplivam na razpoloženje in dvignem moralo, če uporabim ta vojaški izraz. Vse oficirje iz učnih centrov Ig in Pekre sem poznal in oni so poznali mene. Aprila 1991 smo jih…

    Preberi več

  • MOJ SPOMIN NA OBRAMBO 710. UC TO 28. MAJA LETA 1991

    Po 23. maju 1991 se zadeve v Mariboru in v 710. učnem centru Teritorialne obrambe niso umirile. Stalna povišana pripravljenost, alarmi in vojna živcev je prispevala k temu, da smo bili že pošteno izčrpani. V JLA so izvajali vajo Bedem  91 z namenom da okrepijo  psihični pritisk in ustrahujejo Slovenski narod  na poti k samostojni…

    Preberi več

  • LIPA KOT LEP SPOMIN

    Bančniki bodo rekli, da denarja z imenom lipa ni bilo nikoli, vendar se hudo motijo. Naš denar, imenovan lipa, je bil, in težko verjetno, da vsakemu, ki si ga je spravil, ne prikliče v spomin nekaj, česar skoraj ni mogoče verjeti. Naj so od takrat minila več kot tri desetletja in so tisti, ki so…

    Preberi več

  • ZNAK TO VELENJE

    Ob vprašanju o objavljenem znaku TO Velenje v Vojnozgodovinskem zborniku št. 56 lahko odgovorim, da znak poznam. Takšne znake smo pripadniki Pokrajinskega štaba TO za Koroško dobili od Občinskega štaba TO Titovo Velenje med letoma 1980 in 1984 kot znak zahvale za sodelovanje. Znaki so bili podeljeni brez kakšnega dokumenta. Znaki so bili očitno oblika priznanja…

    Preberi več

  • MARIBORSKA ŠTUDENTSKA SKUPNOST IN NJEN VODITELJ

    (Napisano za zbornik o študentskem gibanju 1968-1974, zaradi neznanih razlogov, po neznani odločitvi in brez pojasnila besedilo ni smelo biti objavljeno. Kot uredniki so navedeni Tomaž Kšela, Marjan Vešnar, Lenart Šetinc in drugi. V Vojnozgodovinskem zborniku je besedilo natisnjeno zato, da bo ostal spomin, kakšne vrste demokracija je leta 2024 vladala v Sloveniji, očitno pa…

    Preberi več

  • STRANKA »ČEKIČA, PLUGA I PERA« LETA 1961 V MARIBORU

    Januarja 1961 je prišlo v Mariboru do dogodkov, ki so se končali zelo drugače, kot so si sodelujoči predstavljali. Starejši moški družbi, ki je večere preživljala s posedanjem v bifeju Velike kavarne, se je pridružil neki Zagrebčan. Ta je načel, da novi zakon omogoča ustanovitev časopisov in tudi strank, on bi začel z njenim ustanavljanjem…

    Preberi več

  • OKROGLICA 1953 PRECEJ DRUGAČE

    V Avstraliji je bila kupljena skupina fotografij, ki so bile posnete na veliki proslavi na Okroglici leta 1953. Nemogoče je vedeti, kako so prišle tja, po dovršeni tehniki in izbiri motivov jih je najverjetneje posnel neki fotoreporter. Seznama tujih akreditiranih novinarjev gotovo ni več nikjer, če bi bil, in če bi bil na njem fotoreporter…

    Preberi več

  • PARADA NA BLEDU

    V počastitev desete obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda je 27. aprila 1951 na Bledu potekala slavnostna povorka s proslavo. Na njej je sodelovala tudi četa iz Šole ljudske milice. Ta šola je bila tedaj v Begunjah na Gorenjskem. Miličniki so korakali s paradnim korakom. Takrat je nastala fotografija korakajočih miličnikov. Četo miličnikov je vodil…

    Preberi več

  • DRUŠTVO ZA KULTURNO SODELOVANJE SLOVENIJE Z ZSSR

    Ministrstvo za notranje zadeve Narodne vlade Slovenije je 10. julija 1945 vzelo na znanje Pravila Društva za kulturno sodelovanje Slovenije z ZSSR, s čimer je bilo Društvo ustanovljeno. Akt je podpisal minister za notranje zadeve Zoran Polič. Pred tem je ta Pravila 14. Julija 1945 odobrilo Društvo za kulturno sodelovanje Jugoslavije z ZSSR. V Ljubljani…

    Preberi več

  • KOČEVSKI ROG IN TEZENSKI JAREK 1945

    Decembra 2004 se je pri meni v Vojnem muzeju Logatec oglasil dr. Mitja Ferenc, profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot zgodovinarju so mu zaupali opredeljevanje porekla predmetov, ki so pripadali zgodovini 2. svetovne vojne iz grobišč iz leta 1945. Prišel je, da bi mu pomagal pri pojasnjevanju odlikovanj in znakov, ki so jih našli…

    Preberi več

  • AMERIKA ZA ITALIJO IN NE ZA NAS, NJENE ZAVEZNIKE V SKUPNEM BOJU PROTI NEMČIJI IN ITALIJI

    Zbirka Vojnega muzeja Logatec je pred nedavnim postala bogatejša za nekaj starih vojaških zemljevidov, ki jih je podaril mag. Jernej Kožar, leta 1991, med vojno za Slovenijo, pripadnik Ministrstva za obrambo. Med njimi je posebne pozornosti vreden zemljevid vojske ZDA iz leta 1943, na katerem je zahodna Slovenija. Bolje rečeno – ni zahodne Slovenije, saj…

    Preberi več

  • LJUBLJANA 15. MAJA 1945 – ALI KAKO MALO LAHKO SLOVENCI VERJAMEMO ANGLEŽEM IN AMERIČANOM

    Ljudska pravica, dnevni časopis, ki je izhajal v Ljubljani, je v četrtek, 17. maja 1945 na prvi strani natisnil naslednji članek: Pozdrav generallajtnantu Petru Drapšinu in zavezniškim oficirjem Na čast generalnemu poročniku Drapšinu, osvoboditelju Trsta in njegovim gostom, ameriškemu generalu Williamsu in britanskemu generalu Cheyneju, je priredil predsednik prve narodne vlade Slovenije tovariš Boris Kidrič…

    Preberi več

  • FOTOGRAFIJA IZ LETA 1945

    Po zmagi nad Nemčijo in po koncu vojne maja 1945 so se šli mnogi partizanski oficirji in borci slikat za spomin. Kot da so hoteli ohraniti spomin na velike trenutke, ko so se zavedli, da so ostali živi, in da bo to s fotografijo ostalo za večno z vsakim. Uniformo so si uredili posebej lepo,…

    Preberi več

  • HRABRI PARTIZANSKI KOMANDANT JOŽE BOLDAN – SILNI (1915 – 1994)

    Pred več kot petimi leti sem zasledil na italijanski televiziji serijo o pobegih ujetnikov iz taborišč v II. svetovni vojni. V tej seriji je bil tudi prispevek o velikem pobegu zavezniških ujetnikov avgusta 1944 iz nemškega delovnega taborišča pri Mariboru (Ožbalt). Presenečen sem bil, saj o tem pobegu do takrat nisem še nikoli slišal. Iz…

    Preberi več

  • SPOPAD PRI VODICAH III

    Pri preučevanju partizansko-četniškega spopada pri Vodicah maja 1942 sem naletel še na en pomemben spominski vir. Neposredni udeleženec spopada je bil tudi Jože Simšič-Jelen, ki je partizanske spomine objavil v knjigi V boju za svobodo (izdal Vojni muzej Logatec, 2001). O spopadu je zapisal pičlih nekaj vrstic, ki pa se mi zdijo tako izčrpne, da…

    Preberi več

  • PUŠKA Z NANOSA

    Na severnem pobočju Nanosa, precej nizko, se je ohranilo železje, ostanki italijanske karabinke M.1891, izdelane leta 1917. Karabinka je imela na sprednji objemki poleg spodnje še stransko zanko, da je bilo puško mogoče nositi počez na hrbtu. Tako so nosili karabinke konjeniki, da jim med ježo niso mogle zdrsniti z rame in da niso poskakovale,…

    Preberi več

  • NAČELNO VPRAŠANJE

    Republika Slovenija je država in domovina Slovencev in tukajšnjih Italijanov, Madžarov, Bosancev, Srbov, Hrvatov, Črnogorcev, Makedoncev, Albancev, Romov in pripadnikov vseh drugih narodov in narodnosti, ki imajo Slovenijo za svojo državo in domovino. Toda z vidika številčnosti in zgodovinskega razvoja je to na prvem mestu predvsem država in domovina Slovencev, zaradi Slovencev je tudi nastala.…

    Preberi več

  • GENERAL MAISTER NA KOVANCU

    Leto 2024 je potekalo v znamenju spomina na generala Rudolfa Maistra, osvoboditelja Maribora in severne slovenske meje leta 1918. Kjer je on s svojimi oficirji in vojaki na Štajerskem začrtal mejo, je ostala tudi leta 1945 in vse do danes. General Maister je bil rojen leta 1874 v Kamniku, umrl je leta 1934 v Mariboru,…

    Preberi več

  • NA SEZNAMU BORCEV ZA SEVERNO MEJO MANJKAJO

    Četovodje oziroma narednika Janka Režmana ni na seznamu borcev za severno mejo Zveze društev general Maister. Čeprav je seznam z 12.248 imeni obsežen, še vedno ni popoln, tako še niso na seznamu: Uroš Gorečan Stegnar Peter (Dravski konjeniški polk, 1. eskadron, 2. četa)

    Preberi več

  • JANKO REŽMAN, NAREDNIK SLOVENSKE VOJSKE 1918-1919

    Četovodja Janko Režman je 24. aprila 1919 iz Ljubljane v Slivnico pri Mariboru družini Mohorko poslal svojo fotografijo. Na fotografiji je v avstro-ogrski uniformi s spremenjenim ovratnikom in epoletami četovodje. Na epoletah so srbske zvezdice, vendar razporejene na slovenski način, in avstrijski znak za telefoniste z odstranjeno cesarsko krono. Ko je bila posneta druga fotografija…

    Preberi več

  • RUSKI NABOJ POD ČUKLO

    Eden izmed obiskovalcev soškega bojišča je prinesel nekaj spominkov s kote 1313 na Rombonu. Med njimi je posebnost naboj za rusko puško Mosin M. 1891. Pripada zgodnjim nabojem za to puško, saj nima koničaste, pač pa ovalno kroglo. Na njegovem dnu je številka 07, kar pove, da je bil izdelan leta 1907. Podoben je avstrijskemu…

    Preberi več

  • SOŠKA FRONTA 2024

    Še vedno živijo zbiralci, ki so hodili po soškem bojišču v tistih časih, ko je bilo mogoče kar tako pobirati stare rjaste bajonete, menažke, čutare in italijanske čelade, ki so bile iz tako slabe pločevine, da jih ni bilo vredno tovoriti na odpad. Staro železje je gledalo kjer koli iz zemlje. Pravijo, da je bil…

    Preberi več

  • FRANC KSAVER MEŠKO LETA 1911

    Ko je zgodovinar dr. Josip Mal pred približno 100 leti pisal knjigo o zgodovini slovenskega naroda, je bila kot samoumevna v njej tudi sedanja avstrijska Koroška, tedaj še večinsko slovenska. To je ostala do leta 1945, ko so ZDA z Veliko Britanijo zapečatile usodo Slovencev v Avstriji in jih prepustile narodni smrti, Stalin pa je…

    Preberi več

  • DESETNIK V LJUBLJANI

    Davorin Rovšek je bil priznani ljubljanski fotograf, vsak, ki je šel k njemu, je lahko vedel, da bo slika lepa. Takšna je tudi fotografija desetnika, ki je prišel na začetku 20. stoletja k Rovšku, da ga fotografira. Fotografija je v lepih žametnih starinskih barvah, toda to ne pomaga, da bi lahko vedeli, kakšne barve so…

    Preberi več

  • GASILSKA POVELJNIŠKA ČELADA

    Prostovoljno gasilstvo je del slovenske narodne zgodovine, kar je bilo leta 1869 v Metliki ustanovljeno prvo gasilsko društvo na Slovenskem. Še vedno je množična in zelo cenjena dejavnost. Vojni muzej Logatec hrani lepo zbirko starih gasilskih čelad. Med njimi sta dve poveljniški. Usnjena je iz Šalovcev v Prekmurju, kovinska iz neznanega kraja. Takšno čelado je…

    Preberi več

  • PODKVE IZ OKOLICE LJUBLJANE

    Stane Lunder iz Ljubljane je po vojaški usposobljenosti inženirski oficir. Že več let odstranjuje na območju med Ljubljani in Toškim čelom ostanke 2. svetovne vojne. Kar je nevarnega, preda policiji za varno uničenje. Ob tem je naletel tudi nekaj konjskih podkev. Večinoma so nove oblike, ki se je iz 19. stoletja ohranila vse do obdobja…

    Preberi več

  • HRUŠICA IN VODICE

    Vojni muzej Logatec je izdal knjigo o zgodovini Hrušice in rimske cestne postaje na njenem severnem oziroma vzhodnem vznožju ter Vodic, kot o njej pripovedujejo ohranjeni premeti. Knjiga ima 387 strani, na njih je 865 barvnih fotografij. Izšla je ob denarni pomoči Občine Logatec, ki jo vodi župan Berto Menard. Arheologi in zgodovinarji bodo tudi…

    Preberi več

  • TOLMINSKI MUZEJ KOT SPOŠTOVANJE IN UŽITEK

    V zgodnjih obdobjih muzealstva so muzeji sobe in vitrine v njih skušali napolniti, koliko je bilo le mogoče, dobesedno so jih natlačili. Sodobne postavitve so zašle v drugo skrajnost, kot da naj bo obiskovalec v razstavnem prostoru zadovoljen z eno samo vitrino z nekaj predmeti, velika večina muzejskega bogastva pa je v depojih. Očitno takšne…

    Preberi več

  • VOJNOZGODOVINSKI ZBORNIK

    Vojnozgodovinski zbornik je neodvisna periodična publikacija za vojno in vojaško zgodovino Slovencev. Od države ne dobiva nobene denarne pomoči. Prva številka je izšla 4. novembra 1998. V povprečju je letno izšlo od 3 do 5 številk. Zborniki imajo med 120 in 300 stranmi in več kot 60 člankov oziroma prispevkov, kar skupaj znese več tisoč…

    Preberi več