Ustanovitelja partizanske bolnišnice bolnice Franja, dr. Viktor Volčjak in dr. Franja Bojc, sta bila leta 1944 za nekaj časa obtožena in odstavljena. Grozila jima je huda kazen. Bila sta obtožena, da sta politkomisarju bolnišnice Alojzu Hermanu – Dušanu vzela vso avtoriteto in iz bolnišnice odstranila oziroma s sovjetske zastave strgala emblem s srpom in kladivom ter s tem povzročila razdor v upravi SVPB Franja. Nadalje, da sta ranjenemu namestniku politkomisarja XXXI. divizije Matjažu Karapandži pri zlomu bedrnice uravnala nogo tako, da je bila za 8 cm krajša.

Tožnika Alojz Herman – Dušan in Branko Karapandža – Matjaž sta bila na visokih vojaških položajih in je prav zanimivo, da dr. Volčjak in dr. Franja nista bila obsojena. O tem Matjažku se je ohranil tudi zapis v spominih mojega očeta. V obširni zapuščini mojega očeta Toneta Kebeta – partizansko Kobe – sem v tipkopisu in rokopisu zasledil, kaj se je dogajalo v Dolomitih (Belška grapa) 18. marca 1943 in kako se je Matjažek odrezal.

Kardelj se je z glavnim štabom skrival v bunkerju izven Belške grape in iz previdnosti ali tudi ne, žrtvoval prvi bataljon Dolomitskega odreda, ki mu je bila priključena tudi zaščitna četa vojnopolitičnega vodstva. Zaradi Kardeljevega ukaza sta obe enoti ostali obkoljeni od Italijanov in belogardistov v Belški grapi, Nemci pa so s hriba po partizanih udarili s topovi in minometi. Franc Leskošek – Luka je dvakrat ukazal, naj se bataljon iz grape takoj umakne, vendar je Kardeljev ukaz veljal več.  

Vodstvo odreda s komandantom Radovanom Riharjem in namestnikom politkomisarja I. bataljona Matjažekom Karapandžo se je že hotelo predati sovražnikom, ko so na srečo naleteli na zaščitnike. V zapisu mojega očeta je Matjažek izgledal popolnoma notranje sesut. Mitraljezec Miloš Zabukovec je v dogovoru z zaščitniki (okoli dvajset po številu) predlagal, da jurišajo navzgor, kjer jih je sovražnik najmanj pričakoval. V jurišu je moj oče kot zaščitnik VPV ranjen vlekel iz obroča še bolj ranjenega soborca Sotlarja, ki je imel ovito odredno zastavo okoli pasu in obenem rešil še zastavo. V tem jurišu, ki se jim je priključilo tudi razbežano vodstvo (okoli 30 partizanov), samo trije borci niso bili ranjeni in vsi so se rešili. Takrat je v celodnevnem boju padlo ali bilo ujetih okoli 100 partizanov. Komandanta odreda Radovana Riharja je takratno partizansko vodstvo razrešilo. Po namigu so ga kasneje Italijani ujeli v nekem bunkerju in ga ustrelili. Matjažek pa je za čuda začasno napredoval v politkomisarja odreda.

Dimitrij Kebe